Zaključer Q-jeve serije razmišljanja o PLUR, prepredenega s spomini, vpogledi sedanjosti in pogledi v prihodnost.
Tretji del razmišljanja o PLUR kulturi, prepredenega s spomini, vpogledi sedanjosti in pogledi v prihodnost.
Razmišljanje o PLUR kulturi, prepredeni s spomini, vpogledi sedanjosti in pogledi v prihodnost.
Kakšni so spomini na staro rejv sceno in na PLUR? Lahko peace, love, unity & respect ponovno obudimo?
Ha, pa so to le uspeli izvolit ven iz Bele hiše. Ne morem verjeti, da je že štiri leta mimo odkar si premagal babico Hillary. V živo se spomnim kako sem spremljal rezultate pred štirimi leti, navlečen na speed in GHB. Za vsako zvezno državo, ki je bila called zate, sem naredil novo, večjo lajno. I think you know well o čem govorim. 🙂
Zakaj mi ni noben povedal, da je praznik? Tako lepo splanirano soboto sem imel, na sprehod do Hoferja po 10 dg kave, skuhat alarmno močno kavo in napisat kolumno za ta mesec. Pri vratih trgovine sem dojel, da je praznik in ostal brez kave. Zvečer ob sedmih sem se spomnil na bencinsko, kjer sem kupil najdražjo cheap brand kavo v lifu. Holy shit. Ob deseth zvečer pijem kavo in poskušam na half dead tipkovnici in z razbolelo roko spisat nekaj smislenega. O yeah, že nekaj tednov me leva roka brutalno boli, vkleščen živc pravi zdravnica. Boli as fuck in mi jemlje voljo do življenja. Čakam na pregled pri ortopedu, a so ga premaknili zaradi outbreaka na oddelku. Lovely.
Sedim zunaj na balkonu, gledam prižgane luči v sosednjih blokih. Everyone is watching TV. Imam popravek, sem nazaj v sobi, I tried to be poetic, in pisati v objemu noči na svežem zraku, ampak se je fucking shladilo in tudi moja famozna odportnost na hlad čuti vremensko razliko. I guess bo letos več snega kot ga je bilo lani. Is there a conection between those two?
Nedelja popoldan… Skuham si drugo kavo tega dneva in se usedem za računalnik, izklopim serijo – ponovno gledam Prison Break, ker še nisem pogledal zadnji dve sezoni, ko se glavni karakter vrne od mrtvih. That’s some Jesus shit right there.
I got some good news. Preselil sem se v veliko boljše stanovanje. Za sabo sem pustil kletno sobo z vlago in oknom, ki je že davno izgubilo bitko z vetrom. Po hiši sem pogosto srečeval miši in podgane and in one wierd case tudi kačo. Izpod starih sten so me obiskovali pajki, ki jih še nikoli v življenju nisem videl, one tough guy je po mojem udarcu s čevljem preprosto naprej hodil, If he could talk, bi me zagotovo poslal v tri krasne.
S pogledom preiščem svojo brutalno razmetano sobo, iščem cenene slušalke iz Tedija. Končno jih najdem na stari škatle od pizze. Yeah, we are there. Soba je tako neurejena, da lahko naletiš na staro pizza škatlo in te ne preseneti. The verdict is in, I gave up.
Vedno težje se spravim za računalnik z namenom pisanja. Dokler je Pinki dekle bila živa, je moja spisana kolumna imela cel zabaven proces. Ko sem imel spisano približno polovico, sem poklical Pinki dekle v sobo, da sem ji prebral napisano in poslušal njen komentar in kritiko. Čeprav je izpostavila, da nima pojma o teh stvareh, sem njeno mnenje vedno rad slišal.
Tisti, ki spremljate moje objave, ste verjetno opazili, da se v preteklem mesecu marcu nisem javil. I would be so happy, če bi lahko trdil, da temu botruje moja lenoba in pomanjkanje discipline v vsakodnevnem življenju. Well, it wasn’t that.