Zadnja leta doživljamo razcvet uporabe psihedeličnih snovi v terapevtske namene in namene samozdravljenja ter osebnostne rasti. Za mnoge ljudi so te izkušnje izredno koristne, vendar pa njihova uporaba prinaša tudi velika tveganja, ki jih lahko z upoštevanjem določenih smernic zmanjšamo.
Vejpanje. A rabimo še kakšno dodatno uverturo? Za puhanje nikotinskih oblačkov, običajno s kakšnimi dodatnimi eksotičnimi aromami, se zdi, da je postalo že povsem vsakdanje. Koliko pa dejansko vemo o vejpih, njihovih plusih in minusih?
Citrusi nam predstavljajo sadeže z veliko vsebnostjo C-vitamina, zaradi česar jih tako rekoč enačimo z močnim imunskim sistemom, trdoživostjo in odpornostjo našega sistema nasploh. Grenivka je ena od predstavnic citrusov in ji C-vitamina res ne manjka, vendar pa za razliko od (skoraj vseh) svojih kolegic in kolegov vsebuje še nekatere snovi, ki lahko tistemu, ki jo zaužije, potencialno povzročijo precejšnjo škodo.
Ketamin je substanca, ki je bila še nedolgo nazaj bolj izjema kot pravilo v subkulturi elektronske glasbene scene. Kljub temu je bil ketamin že precej razširjen v 90. letih, ko so ga rejverji_ke, ki so se vračali_e iz Goe v Indiji, kjer so ga lahko legalno in poceni kupili_e, zanesli_e v Evropo.
Ekstazi, bonboni, knofi, iksi, cukri, boni – verjetno obstaja še mnogo drugih uličnih poimenovanj za eno samo drogo, ki je močno zaznamovala 90. leta glasbene rejv scene in je ostala popularna vse do danes.
O podtikanju večinoma govorimo v primerih, ko se v tvojem kozarcu znajde substanca, ki je nisi naročil_a (npr. GBL v alkoholni pijači), a koncept je v resnici širši. O podtikanju govorimo tudi, ko prijatelj_ica naroči enojno vodko s sokom, ti pa natakarju oddaš naročilo za dvojno vodko s sokom ali če te nekdo zavaja glede vsebnosti substance, ki ti jo ponudi (npr. ti ponudi kokain, a je v črti tudi ketamin).
Članek, ki izhaja iz raziskovalnega magistrskega dela o uporabi substanc na delovnem mestu.
Povzetek predavanja Psihedeliki in mikrodoziranje terapevtke in sodelavke DrogArt-a, Mine Paš, ki ga je izpeljala v Baru Zorica v Ljubljani pred mladim, zvedavim občinstvom.
Zaradi ponovnega porasta uporabe GBL-a v Sloveniji in stisk s katerimi se posledično na nas obračajo uporabniki, smo se odločili, da napišemo nekaj odstavkov posvečenih GBL-u. Pišemo torej o zmanjševanju tveganj ob morebitni uporabi, negativnih učnikih na telo in psiho ter o težavah, ki se pojavijo ob prenehanju uporabe tega depresorja.
Nootropiki so snovi in dopolnila oziroma dodatki (ang. supplements), ki naj bi izboljšala kognicijo možganov. Nekateri jih zato imenujejo tudi “pametne droge”. Ime nootropiki izhaja iz grške besede noos, v prevodu um in tropein, kar pomeni nasproti. Na grobo bi jo lahko prevedli kot oblikovanje uma.
Začetek pomladi. Dnevi se daljšajo, narava postaja čedalje bolj pisana. Nekaj se bistveno spreminja v okolici onstran karantene in medijskega obstreljevanja z novicami o epidemiji. Narava se neustavljivo spreminja in nas vabi na ogled. Vsaj nekaj nas morda pomirja. S preobrazbo narave se človek obredno odloča za t.i. spomladansko čiščenje. Nekaterim to pomeni ribanje oken in odstranjevanje pajčevin, drugim sprememba prehrane in intenzivnejše športne aktivnosti, tretjim pa »notranje« čiščenje, ki ga nekateri poskušajo doseči s pomočjo psihedelikov.
Te dni se vse vrti okoli izbruha epidemije novega koronavirusa, zunaj diši po pomladi, šole so zaprte, večina trgovin tudi, na javnih površinah se ne smemo zadrževati, tako da odpade tudi druženje ali brcanje žoge, naša delovna mesta pa so se v kar največji možni meri preselila v udobje in varnost domačega naslonjača. Gotovo se je marsikomu v tem preobilju časa porajalo vprašanje, ali bi morebiti trava, za katero si marsikdo želi, da bi imela čudežne zdravilne sposobnosti, lahko imela pozitivne učinke na preprečevanje okužbe, razvoj bolezni in lajšanje simptomov virusne okužbe. V tem članku izpostavljamo nova tveganja, ki jih s seboj prinaša kajenje konoplje v času izbruha epidemije novega koronavirusa.