Grenivka in droge

Učinki grenivke so bili odkriti šele leta 1989, ko je skupina kanadskih raziskovalcev proučevala součinkovanje alkohola ter nekaterih substanc, in so potrebovali nekaj, s čimer bi prikrili okus alkohola, da udeleženci raziskave ne bi vedeli, da ga pijejo. Na ta način so (slučajno) odkrili, da lahko sok grenivke vpliva na nekatere mehanizme v naših telesih, zaradi česar so učinki nekaterih substanc lahko potencirani ali pa nezaznavni oz. bistveno milejši.

Ob tem ni odveč dodati, da imajo enake učinke tudi nekateri drugi sadeži, npr. seviljska pomaranča (grenka pomaranča ali maramalade orange), pomelo (iz katerega je kot hibrid nastala grenivka) in limeta.

Poenostavljeno bi lahko rekli, da grenivka vpliva na nekatere beljakovinske strukture, t. i. encime, ki so v našem telesu odgovorni za presnovo (torej za to, da se večji delci razcepijo na manjše in izločijo iz našega telesa). Zaradi njenega vpliva se lahko zgodi, da ti encimi neke substance ne presnovijo in se posledično v našem telesu nabere prevelika koncentracija te substance, kar lahko vodi do zastrupitve.

Razumevanje presnove substanc je kritičnega pomena za razumevanje njihovega učinkovanja in posledično tveganj, ki smo jim pri zaužitju izpostavljeni. Substance, ki součinkujejo z grenivko, so vse oralno zaužite, presnavljajo pa jih isti encimi, katerih delovanje zavre prav grenivka. Ti encimi so izredno pomembni, ker sodelujejo pri presnovi približno 50 % substanc. Preprosto rečeno: ena od najpomembnejših nalog teh encimov je, da razgradijo določeno količino substance, še preden pride v kri. Na ta način je naš sistem obvarovan pred pretirano absorpcijo določene substance (V zdravilih, ki jih užijemo oralno, je ta takojšnja presnova substance že predvidena, zato je količina zdravila vedno malo večja, da lahko zadostna količina, ki zadovoljivo učinkuje, nazadnje pride v kri).

Učinek grenivke je zaviranje oz. blokiranje teh »razgrajevalnih« encimov, zato se lahko ob hkratnem zaužitju nekaterih substanc (glede na njihovo obliko) in soka grenivke zgodi,

• da substance niso dovolj hitro presnovljene oz. razgrajene in smo s tem podvrženi tveganju za zastrupitev (v najhujšem primeru smrti) zaradi previsoke koncentracije zaužite substance v krvi ali
• da substance sploh niso razgrajene in zato sploh ne učinkujejo. To lahko v skrajnem primeru pomeni resen problem, če je od substanc odvisno naše življenje (če gre za zdravila).

Resnost učinkov je sicer odvisna od osebe, substance in količine zaužitega soka grenivke, vendar je za spremenjeno delovanje substanc dovolj že en kozarec soka. Poleg tega encimi po zaužitju grenivke potrebujejo nekaj časa (nekaj dni), da se »rehabilitirajo« in začnejo ponovno delovati kot običajno. Zato lahko absorpcija nekaterih snovi potencialno ostane spremenjena tudi nekaj dni po zaužitju grenivke.

SKLEP

Splošno priporočilo za tako legalne kot ilegalne substance je, da jih, če se le da, ne uživamo [oralno] s  sokom grenivke, ker to predstavlja precejšnje tveganje za zastrupitev. Še posebej veliko tveganje je pri (oralno zaužitih) benzodiazepinih, opiatih, antipsihotikih, ketaminu, fentalnilu (pri teh je nevarnost upočasnitve ali zastoja dihanja). Vsekakor bi se bilo ob oralnem zaužitju katere koli substance najvarneje držati stran od grenivkinega soka.