Pod priložnostni seks načeloma uvrščamo katerokoli spolno aktivnost – od poljubljanja do penetracije – med posamezniki, ki niso v partnerskem razmerju, pri čemer telesni stik nastopi brez predhodnih pogojev (npr. razvoja čustvene intimnosti) ali nadaljnjih obvez (npr. ekskluzivnosti ali ponovnega srečanja). Zajema tako enkratne avanture z bežnimi znanci kot tudi dolgoročnejše odnose »prijateljstva z ugodnostmi« (ang. »friends with benefits«).
Priložnostne avanture ljudje pogosto priporočajo v obdobjih raziskovanja spolne identitete ali po razpadu partnerske zveze – »da preboliš enega, moraš pod drugega« (ang. »get over by getting under«). Pa je ta nasvet res dober? Well yes, but actually no – let me explain.
Čeprav na doživljanje priložnostne izkušnje vpliva veliko osebnih, medosebnih in situacijskih dejavnikov, se kot eden ključnih izkazuje vrsta spolne motivacije, pri čemer v grobem razlikujemo med avtonomno, neavtonomno in amotivacijo.
Avtonomno motivirano vedenje je skladno z našo identiteto – v seks se vključujemo zaradi radovednosti, zabave ali užitka do dejavnosti same, torej spolnega vzburjenja in ugodja, širjenja spolnega »repertoarja« ali boljšega spoznavanja svojega telesa (kaj ti odgovarja in na kakšen način).
Tu si lahko predstavljate Metko, ki uživa v »igri« – procesu šminkanja, oblačenja, izmenjavanja pogledov, plesu dveh teles, mimobežnih dotikov in pomenljivih kretenj. Všeč ji je spoznavati nove ljudi, spolno eksperimentirati (ste recimo že slišali za chair-y on top?) in seksati na splošno, pri čemer ji nizka odnosna vpletenost omogoča osredotočenost na njene akademske, karierne in finančne cilje.
Pri takih spolnih motivih lahko pričakujemo najboljše psihofizične izide oziroma večjo izraženost veselja, blagostanja, opolnomočenosti, samozavesti in spolnega zadovoljstva, pri čemer so ti občutki še nekoliko močnejši pri moških.
Neavtonomni motivi so po drugi strani povezani z želenimi ali neželenimi posledicami vključevanja v spolno aktivnost – na primer z možnostjo prehoda v partnersko razmerje (ki se zgodi samo v 15 %), odobravanjem s strani partnerja (npr. iskanje naklonjenosti, izpolnjevanje pričakovanj ali izogibanje prepiru) ali vrstnikov (npr. dvig statusa ali konformnost) ter z zmanjšanjem občutka osamljenosti, preobremenjenosti (poskus uravnavanja čustev) ali manjvrednosti (npr. izboljšanje samopodobe).
Tu si lahko predstavljate Janka, ki
… je že nekaj mesecev zatreskan v fanta, ki ga občasno sreča na partijih. Ta sicer ve, da mu je všeč, nekajkrat sta skupaj plesala, si izmenjala številke, se mečkala in celo dala dol, ampak trenutno ne išče nič bolj resnega. Ko mu ta pošlje SMS ob 11ih zvečer sredi tedna, če bi prišel do njega na en quickie, Janko z veseljem pritrdi – kako naj fant uvidi, da sta sorodni duši, če pa skupaj ne preživita dovolj časa? Tako se ne veseli samega seksa, ampak časa po njem, ko skupaj v objemu ležita v postelji in se pogovarjata o skupnih interesih.
… se je ravno razšel z dolgoletno punco, katera ga je za povrh še prevarala s skupnim znancem. Čimprej si želi »nazaj na konja«, za nekaj ur pregnati neprijetna čustva in si dokazati, da je še vedno privlačen, zaželen in spolno spreten.
Ti motivi so povezani z bolj izraženo anksioznostjo, depresivnostjo, obžalovanjem, samoprezirom, odtujenostjo, občutkom izkoriščenosti in nižjim spolnim zadovoljstvom.
Avtonomnim in neavtonomnim motivom je skupno to, da posameznika usmerjajo k določenemu cilju, medtem ko se amotivacija nanaša na odsotnost namere ali pričakovanih koristi seksa. Takrat to počnemo brez jasnega razloga, pogosto zaradi občutka praznine, nemoči ali delovanja psihoaktivnih substanc. Verjetno tako ne bo presenetljivo, ko vam povemo, da lahko tu pričakujete najslabše psihofizične izide.
Raziskave so prav tako pokazale, da sta prevladujoče izražena neavtonomna motivacija in amotivacija še posebej problematični pri ženskah. Slednje po priložnostnem seksu tudi v splošnem pogosteje poročajo o večji psihološki stiski in nižjem spolnem zadovoljstvu kot moški. Z drugimi besedami – ženske pogosteje obžalujejo vključevanje v priložnostne spolne odnose, medtem ko moški pogosteje obžalujejo, da se vanje niso vključili, kadar so imeli priložnost. Možne razlage vključujejo vlogo dvojnega spolnega standarda (tj. nagnjenosti družbe k različnemu vrednotenju moških in žensk za enako spolno vedenje) ter razlik v nevroendokrinih profilih (tj. delovanju živčnega in hormonskega sistema), ki so rezultat različnih evolucijskih pritiskov.
Seveda so v končno doživljanje izkušnje vpleteni še drugi dejavniki, kot so osebnost, narava odnosa s spolnim partnerjem ter (ne)uporaba kontracepcije ali psihoaktivnih substanc, tako da prevladujoča vrsta motivacije še ne pomeni zapečatene usode. Kljub temu se je v priložnostni seks smiselno vključevati zaradi lastnega užitka in interesa za dejavnost samo, ne pa zaradi želje po samopotrditvi, uravnavanju neprijetnih čustev ali iskanju odobravanja s strani partnerja in/ali širše družbe.
Dodatni nasveti za boljšo izkušnjo:
- Previdno pri razkrivanju osebnih podatkov, pošiljanju fotografij (če jih že pošiljaš, poskrbi, da na njih nisi prepoznaven_a) ter pri deljenju sporočil intimne narave – once its out there its out there.
- Srečajte se na varnem, javnem in nevtralnem mestu.
- Vedno povej vsaj eni osebi, kje in s kom se boš dobil_a.
- Poskrbi, da bo tvoj odhod neodvisen od partnerja (npr. ne zanašaj se na njegov prevoz).
- Pred začetkom se pogovorita o pričakovanjih, željah, skrbeh, mejah in uporabi zaščite – s tem ne boš »uničil_a razpoloženja«, ampak ustvaril_a varno in sproščeno vzdušje.
- Komunikacija naj se ne konča, ko se začne dotik – sporoči in sprašuj: »Ti je to prijetno?«, »Lahko nadaljujem?«, »Želiš, da kaj spremenim?«
- Soglasje ni enkraten »da«, temveč vzajemno dogovarjanje. Če se v kateremkoli trenutku ne počutiš v redu, to povej.
- Ne sili se v nekaj, kar ti v trenutku ne ustreza, ne glede na pretekle dogovore (npr. kako daleč si priravljen_a iti), dobrine ali usluge s strani druge osebe (npr. kupovanje pijače ali drog)
- Uporaba alkohola in/ali drog lahko oslabi presojo, zmanjša učinkovitost kontracepcije, povečuje fiziološko tveganje za prenos spolno prenosljivih okužb in poveča verjetnost tveganega spolnega vedenja.
- Redno testiranje na spolno prenosljive okužbe ter uporaba kondomov ali drugih oblik kontracepcijske zaščite zmanjša verjetnost okužb in neželene nosečnosti (100 % zaščita ne obstaja, tudi ob pravilni uporabi gre samo za zmanjševanje tveganja!).
- Po koncu srečanja si vzemi čas za refleksijo – čustva sama po sebi niso pozitivna ali negativna, pojavijo se, da jim prisluhnemo in se iz njih učimo (kaj bi naslednjič ponovil_a ali naredil_a drugače).
TLDR: narava spolne motivacije je z vidika doživljanja priložnostne izkušnje enako ali še bolj pomembna od okoliščin samega srečanja. Kadar so vaši spolni motivi nejasni, ambivalentni ali izhajajo iz zunanjih virov – zlasti pri ženskah – je priložnostna srečanja smiselno odložiti. Kakovost izkušnje bo v prvi vrsti odvisna od medosebnega spoštovanja, odprtosti in odzivnosti, ne pa od same spolne vsebine.
Manca Tanasković
Literatura:
Blayney, J. A., Lewis, M. A., Kaysen, D. in Read, J. P. (2018). Examining the influence of gender and sexual motivation in college hookups. Journal of American College Health: J of ACH, 66(8), 739–746. https://doi.org/10.1080/07448481.2018.1440571
Buss, D. M. in Schmitt, D. P. (2007). Sexual Strategies Theory: An Evolutionary Perspective on Human Mating. V Interpersonal Development. Routledge.
Deci, E. L. in Ryan, R. M. (2000). The »What« and »Why« of Goal Pursuits: Human Needs and the Self-Determination of Behavior. Psychological Inquiry, 11(4), 227–268. https://doi.org/10.1207/S15327965PLI1104_01
Farvid, P., Braun, V. in Rowney, C. (2017). »No girl wants to be called a slut!«: Women, heterosexual casual sex and the sexual double standard. Journal of Gender Studies, 26(5), 544–560. https://doi.org/10.1080/09589236.2016.1150818
Garcia, J. R., Reiber, C., Massey, S. G. in Merriwether, A. M. (2012). Sexual Hookup Culture: A Review. Review of General Psychology, 16(2), 161–176. https://doi.org/10.1037/a0027911
Kennair, L. E. O., Grøntvedt, T. V. in Bendixen, M. (2021). The function of casual sex action and inaction regret: A longitudinal investigation. Evolutionary Psychology, 19(1). https://doi.org/10.1177/1474704921998333
Price, A. A., Busby, D. M. in Leavitt, C. E. (2023). The need for sexual wholeness: Linking self-determination theory to the physical, emotional, and meaning aspects of sex. Journal of Sex in Marital Therapy, 49(2), 229–241. https://doi.org/10.1080/0092623X.2022.2094304
Tanasković, M. (2025). Povezava med priložnostnim seksom, spolno motivacijo in psihološko postseksualno izkušnjo [Magistrsko delo, Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije]. Univerzitetni repozitorij Univerze na Primorskem.
Townsend, J. M. (1995). Sex without emotional involvement: An evolutionary interpretation of sex differences. Archives of Sexual Behavior, 24(2), 173–206. https://doi.org/10.1007/BF01541580
Townsend, J. M., Jonason, P. K. in Wasserman, T. H. (2020). Associations between motives for casual sex, depression, self-esteem, and sexual victimization. Archives of Sexual Behavior, 49(4), 1189–1197. https://doi.org/10.1007/s10508-019-01482-3
Vrangalova, Z. (2015a). Does casual sex harm college students’ well-being? A longitudinal investigation of the role of motivation. Archives of Sexual Behavior, 44(4), 945–959. https://doi.org/10.1007/s10508-013-0255-1
Wesche, R., Claxton, S. E. in Waterman, E. A. (2021). Emotional outcomes of casual sexual relationships and experiences: A systematic review. The Journal of Sex Research, 58(8), 1069–1084. https://doi.org/10.1080/00224499.2020.1821163
Wongsomboon, V., Webster, G. D. in Burleson, M. H. (2022). It’s the »why«: Links between (non)autonomous sexual motives, sexual assertiveness, and women’s orgasm in casual sex. Archives of Sexual Behavior, 51(1), 621–632. https://doi.org/10.1007/s10508-021-02103-8