Substance poleg svojih originalnih imen hitro pridobijo cel kup vzdevkov. Amfetamin postane spid, konoplja se prelevi v travo, MDMA tabletke pa se poleg klasičnega ekstazija okronajo za cukre, knofe, bombone in še kaj.
Verjetno za vsako drogo lahko najdemo vsaj par uličnih imen. To je povsem logično, saj gre za prepovedane substance in ko jih oseba kupi ali zaužije, tega nima namena obešati na veliki zvon. Vse lepo in prav, dokler se stvar ne zaplete in ima neugodne ali celo nevarne posledice.
KAJ JE »LED«?
Poimenovanje sladoled je v našem prostoru dolgo časa precej nedvoumno veljalo za 3-mmc. A trg drog se spreminja in ko je nedavno 3-mmc izginil s scene, so se začele pogosteje pojavljati substance, ki njegove učinke imitirajo. Nekatere poznamo že od prej (recimo mefedron – 4-mmc), druge pa so na trg prodrle bolj zaradi pomanjkanja 3-mmcja (recimo 2-mmc).
Okrajšava »led« je doprinesla k samo še večji zmedi. V našem testiranju smo v zadnjih mesecih kot led prejeli dokaj široko paleto različnih substanc. Nekateri so kot »led« poznali 3-mmc, drugi metamfetamin, tretji nekaj povsem drugega.
Izkazalo se je, da lahko:
a) uporabniki mislijo, da je led nekaj drugega kot 3-mmc,
b) uporabniki sploh ne vejo, katera substanca je led.
Primer a:
Janez na partiju od frenda vzame »led«. Ko se kasneje v družbi pogovarjajo o substanci, nekdo vztrajno razlaga o 3-mmcju. Janezu ni jasno, zakaj toliko omenja to čudno drogo, če pa so vzeli nekaj čisto drugega. Izkaže se, da je Janez kot »led« poznal metamfetamin! Ko so risali črtice belega prahu, so bili vsi prepričani, da snifajo led – a kot »led« je vsak poznal drugo substanco.
Primer b:
Frida se čudi, da jo led enkrat drži precej manj časa kot drugič. Tudi učinki so kdaj precej različni. Nikakor se razume, kako se lahko ena substanca obnaša tako različno. Če bi prišla na DrogArt testiranje, bi ugotovila, da je enkrat vzela 2-mmc, drugič 3-cmc, tretjič 4-mmc (mefedron)… Yikes.
PROBLEM ULIČNIH IMEN IN EMOJIJEV
Glavna težava v pouličnem poimenovanju je prav ta, da nikoli ne vemo zares, o kateri substanci je govora. Ko nekdo govori o »ledu«, ga lahko nekdo razume kot 3-mmc, nekdo drug kot 4-mmc, tretji kot metamfetamin, marsikdo pa najbrž sploh ne bo vedel, kaj naj bi ta substanca sploh bila. Podobno je z uporabo emojijev. Ti in tvoji prijatelji lahko kot »snežinko« poznate eno substanco, nekdo drug pa drugo. Vedi tudi, da so ulična poimenovanja lahko zelo lokalna – morda na Štajerskem neko substanco imenjujejo drugače kot na Primorskem; kaj šele v tujini! Če greš žurat preko meje ali pa si z mislimi že na poletnih festivalih, imej vedno v mislih, da je najmanj tvegano uporabiti čisto pravo kemijsko ime substance. To ne velja samo za katinone ali nove psihoaktivne substance, temveč tudi za »klasike«!
Tovrstna poimenovanja so lahko nevarna, saj lahko dobiš povsem drugo substanco, kot misliš, da jo boš. To pomeni, da so lahko povsem drugačne doze, želeni in neželeni učinki, čas trajanja, nevarnosti mešanja in še kaj.
SMERNICE ZMANJŠEVANJA ŠKODE
- Za substance uporabljaj njihova prava, nedvoumna imena. Izogibaj se nejasnim omenom, okrajšavam in emotikonom. Tako zmanjšaš možnost, da pride do nesporazumov.
- Substanco testiraj. Le tako lahko zares veš, kaj poseduješ.
- Informiraj se o točni substanci, ki jo nameravaš zaužiti. Doze, stranski učinki, čas trajanja ipd. se lahko močno razlikujejo.
- Informiraj se o aktualnem stanju na trgu drog. Tako lahko prepoznaš trende in ti hitreje zazvonijo alarmi, če nekdo trdi, da ima 3-mmc, ti pa veš, da ga že mesece ni več na črnem trgu. V pomoč ti je lahko članek NPS 2.0 in opozorila iz DrogArt testiranja.
- Upoštevaj druge smernice zmanjševanja škode.
