Trg drog je kot nekakšen kameleon, ki se ves čas prilagaja. Spremembam pogosto botrujejo različne zakonodaje in prepovedi, manko surovin ali politični pretresi. Pravzaprav se ves čas odvija nekakšna igra mačke in miši med organi pregona in organiziranim kriminalom proizvodnje in prometa z drogami. Mnogokrat proizvajalci le malenkost spremenijo molekulo neke že obstoječe substance, da se nekoliko razlikuje in zaradi tega (še) ni uradno prepovedana. Ko države ugotovijo, da se ta nova substanca uporablja, jo prepovejo, trg drog pa v tem času mnogokrat že ponudi nove »rešitve«. S porastom uporabe deep weba pa so le-te marsikomu postale še bolj dostopne. Govorimo o novih psihoaktivnih substancah.
KAJ SO NPS-JI IN NJIHOVA TVEGANJA
Nove psihoaktivne substance (NPS, tudi »research drugs«, »designer drugs«) so substance, ki so na trgu prisotne relativno kratek čas. Od klasičnih (recimo heroin, kokain, MDMA…) se razlikujejo v tem, da jih zaradi njihove »mladosti« ne poznamo prav dobro. Klasične droge poznamo in proučujemo že desetletja in dobro poznamo njihove želene in neželene učinke, doze, dolgoročna tveganja in podobno. Pri NPS temu ni tako. Medtem, ko so nekateri NPS-ji na sceni res že kar lep čas (primer je denimo mefedron, ki se je v Sloveniji razbohotil okrog leta 2008 zaradi pomanjkanja MDMA-ja na trgu), za večino še vedno ne poznamo točnih doz, učinkov in predvsem dolgoročnih posledic jemanja. NPS-ji imajo lahko na prvi pogled zelo podobne učinke kot »originalna« substanca, vendar pa lahko pride do nepojasnjenih negativnih učinkov, morda so učinki šibkejši in zato uporabljamo več ali pogosteje, s tem pa tvegamo, da pride tudi do dolgotrajne škode. Podobno kot če kupiš originalne kavbojke ali njihov dostopnejši, cenejši nadomestek – ta bo verjetno smrdel po nekvalitetnem materialu, spuščal barvo in ti na koži pustil zoprne izpuščaje. Zadeva bo sicer cenejša in navidezno podobna originalu, vendar pa bo celotna izkušnja lahko bolj nepredvidljiva in zoprna (pri drogah pa je lahko tudi dejansko nevarna).
V raziskavah, ki so se na temo NPS-jev izvajale v zadnjih petnajstih letih, je bilo ugotovljeno, da se ljudje za uporabo NPS-jev odločajo prav zaradi nižjih cen in (relativno) enostavnejše dostopnosti, pa tudi (načeloma) večje čistosti substanc kot pri prepovedanih drogah. Navajali pa so tudi celo vrsto neželenih učinkov in posledic, ki so se razlikovali od substance do substance. DrogArtovo raziskavo lahko najdeš tukaj.
AKTUALNO DOGAJANJE NA TRGU NPS-JEV
V preteklih letih je bilo dogajanje na trgu drog kar dinamično. Saj poznamo rek, da so spremembe edina stalnica – in to še kako drži tudi na področju drog.
Potentni sintetični opiodi
Opiodi so močne depresorske substance, med njimi sta najbolj »klasična« denimo heroin in morfij, nekateri pa se danes v medicini uporabljajo za lajšanje hudih bolečin. Zloraba le-teh je bila vedno prisotna, nekoliko bolj pa je izstopala v ZDA (temu morda botruje tudi dejstvo, da so ameriški zdravniki z manj zadržki predpisovali opioide za bolečine, za kakršne v Evropi dobimo Lekadol). Tako je fentanil začel na njihov črni trg kapljati že pred več kot desetimi leti, pravi razmah pa se je zgodil po letu 2019, od kadar smo na spletu lahko priča »opioidni krizi«. Aprila 2019 je Kitajska prepovedala vse analoge fentanilov (analogi so nekoliko spremenjene molekule »originalne« substance, ki je prva prepovedana), leta 2022 pa je v Afganistanu izšla prepoved gojenja opijskega maka (slednje se je kasneje razbohotilo v drugih državah, denimo na Mjanmaru). Upad ponudbe »klasičnih« substanc na črnem trgu ustvarja prostor za pojav novih NPS-jev: na trgu heroina se vse več pojavljajo sintetični opioidi. Poleg omenjenega fentanila so na trg prodrli nitazeni. Te je Kitajska, ki je sicer velik prostor proizvodnje NPS-jev, prepovedala že 2024, so bili pa tudi po tem zaznani v Evropi. Na udaru so bile predvsem baltske države in Združeno Kraljestvo, v ospredju pa je bila pojavnost oksikodona (ki se sicer uporablja v medicini za lajšanje izjemno hudih bolečin) v tabletah in v benzodiazepinih s črnega trga. Trenutno beležimo začetek tretjega vala, kjer bodo verjetno prevladovali opiodi iz skupine orfinov (osnovna snov je brorfin).
Polsintetični in sintetični kanabinoidi
Gonilna sila sprememb je bil najverjetneje eksponentna rast trga s CBD oz. industrijsko konopljo. Zaradi izobilja industrijske konoplje nekateri proizvajalci na vršičke po izgledu enake kot od kanabisa nanesejo sintetični kanabinoide in jih prodajajo kot THC kanabis. Učinki so tako drugačni, nepredvidljivi in nevarni, da se uporaba teh snovi ni nikoli prešla v redno uporabo, razen v specifičnih uporabniških skupinah, ali okoljih, kjer je THC kanabis težko dostopen (denimo v zaporih).
Nadaljni korak proizvajalcev, podkrepljen tudi s velikim finančnim vložkom legalizacije kanabisa v ZDA in razvojem industrije, pripelje do kemičnih spoznanj, da se lahko iz CBD enostavno sintetizira polsintetične kanabinoide, ki so bolj podobni učinkom THC. To pospeši prodajo najrazličnejših legalnih izdelkov z vprašljivimi prodajnimi praksami, ki pogosto targetirajo mlade, a prav tako gre še vedno za popolnoma nove neznane snovi o katerih ne vemo veliko in nosijo veliko tveganje za zdravje.
Pomni: marihuana načeloma ne povzroča hujših zdravstvenih zapletov, pri sintetičnih in polsintetičnih kanabioidih pa so razmeroma pogosti in večkrat rezultirajo v hospitalizacijah). Prav tako pri teh »vprašljivo legalnih« izdelkih običajno ne vemo, katera substanca je nanešena na izdelek in v kakšni količini, pa najsi bodo to travni vršički ali gumijasti bomboni.
Sintetični katinoni
Nizozemska, ki je eno izmed središč, od koder k nam prihajajo psihoaktivne substance, je mefedron (4-MMC) prepovedala leta 2021. Prepoved je sicer že leta prej veljala po nekaterih drugih državah (Švedska, Poljska, Francija, Kitajska…), a je verjetno največji vpliv imela prav nizozemska prepoved. V naslednjih letih, ko so pošlje zaloge 3-MMC-ja, so se začeli pojavljati drugi katinoni: 2-MMC, 3-CMC, 4-CMC, 4-BMC, NEP…
Julija 2025 je v veljavo stopila pomembna sprememba zakonodaje na Nizozemskem, imenovala »generic ban« oziroma generalna prepoved. Prav zaradi igre mačke in miši se je Nizozemska odločila, da namesto vsake posamezne substance posebej prepovejo celotna skupina. To pomeni, da bo vsaka molekula, ki bo rahlo spremenjena a ohranjala osnovno molekulsko strukturo prepovedane skupine avtomatsko prepovedana. Prepovedani so bili vsi fenetilamini, med katere uvrščamo vse sintetične katinone, psihdelike iz 2C-X, DOX in NBOMe skupin, empatogene, ki so strukturno blizu MDMA (npr. MDA, 6-APB ipd.), ter spojine, ki so sorodne amfetaminu (4-FA, FMA, ipd.). Celotna skupina fenetilaminov zajema več kot 100 do zdaj odkritih psihoaktinvih substanc.
To pomeni, da lahko pričakujemo, da se bodo karte na trgu drog ponovno premešale – kako točno, lahko zaenkrat le ugibamo, predvidevamo pa lahko, da proizvajalci drog ne bodo prenehali s proizvodnjo, le na trg bodo spravili drug produkt. Ta bo še novejši, še bolj nepoznan in zato še bolj tvegan za uporabo: če o substanci ne vemo ničesar, ne vemo, kako jo pravilno dozirati in ukrepati ob morebitnih zapletih. Dejstvo je, da vsaka uporaba drog prinaša svoja tveganja (vedno gre lahko kaj narobe, ne glede na to, kako »pripravljeni« smo – edina varna uporaba je neuporaba).
KAJ PA SLOVENIJA?
V Sloveniji je na seznamu prepovedanih snovi že 600 psihoaktivnih snovi. Zadnja korekcija uredbe, je na seznam dodala ravno polsintetične kanabinoide in nekaj nitazenov.
Legalnost substanc v Sloveniji lahko sicer preveriš tukaj.
V zadnjem času v naše testiranje prihaja vse več NPS-jev, zaradi nestabilnega trga sintetičnih katinonov. Mnogokrat se izkaže, da je bila substanca kupljena kot nekaj drugega. Učinki so lahko sicer zelo podobni, doze in tveganja pa so kljub temu lahko drugačna. Edini način, da zares veš, kaj uporabljaš je ta, da substanco anonimno in brezplačno prineseš v eno izmed naših testirnih točk. Vse testirane substance lahko preveriš tukaj.
ZMANJŠEVANJE TVEGANJ PRI UPORABI NPS
- Uporabljaj specifična imena substanc (npr. 3-mmc in ne »led« ipd.), da pomotoma ne vzameš ali kupiš druge substance.
- Substanco vedno testiraj. Izgled, vonj ali (dokaj) pričakovani učinki niso vedno realen pokazatelj, da si zaužil to, kar si nameraval.
- Naredi alergijski test. To pomeni, da oralno zaužiješ izjemno majhno količini substance (1/100 realne doze) in počakaš vsaj eno uro. Če se pojavijo znaki alergije ali drugi nepričakovani učinki, substance ne zaužij.
- Pred uporabo se o substanci čim bolje pozanimaj na spletnih forumih in spletnih straneh (DrogArt spletna stran, Bluelight, Reddit, Psychonautwiki, Erowid, Tripsit… ).
- Deli svoje izkušnje z drugimi uporabniki drog. Z objavo čim več podatkov (doze, želeni in neželeni učinki, »after efekti« idr.) pomagaš pri grajenju baze informacij in s tem drugim omogočaš manj tvegano uporabo.
- Ne uporabljaj nepoznanih substanc in jih ne mešaj med sabo. Ob mešanju drog se zaradi njihovih medsebojnih učinkov nevarnost zapletov in predoziranja močno poveča. Pri kombiniranju različnih drog prenehajo veljati pravila za uporabo vsake substance posebej.
- Vsako novo pošiljko upoštevaj kot novo drogo (tudi če si jo dobil od istega prodajalca) in jo ustrezno preveri. Pogosto se dogaja, da prodajalci pošljejo kaj drugega.
- Odmerke si vedno pripravi s pomočjo miligramske tehtnice. Odmerjanje »po občutku« je izredno nevarno početje. Vedno začni z nizkimi odmerki!
- Ne uporabljaj preveč in prepogosto. Nekatere substance povzročajo močan craving, to je močna želja po še, zaradi česar lahko nenadzorovano redoziramo in tako zaužijemo večje količine substance, kot smo nameravali. Nekatere so močno zasvojljive.
- Načrtuj svojo uporabo (doze, koliko boš največ vzel, kdaj boš prenehal z uporabo) in vedno nekomu povej, kaj in koliko si vzel.
- Ob zapletih ne oklevaj poklicati na pomoč. Zdravstvenemu osebju povej kaj in koliko si zaužil.
- Če se ti zdi, da imaš težave z ali zaradi uporabe drog, se obrni na našo svetovalnico.
- Sledi drugim napotkom zmanjševanja tveganj.
