»Bil je sedmi dan najhujše bolečine, kar sem jo kdaj izkusil, hkrati pa že deseti dan brez »razbremenilnega izpusta«, če razumete, kam pes taco moli. Že deset dni nisem sral – no, sem jo moli. To ni bila topa, utripajoča bolečina, kakršen je glavobol; ni bila niti prebadajoča, kljuvajoča bolečina, kot takrat, ko sem imel vnetje trebušne slinavke. Občutek je bil, kot da me bo razneslo. In zvoki. Moj bog, ti zvoki. … Drl sem se na ves glas, kot žival, ki jo na razen trga trop kojotov. Bil je pekel. In ja, pekel obstaja. Bil sem tam; obstaja; konec razprave.«
Matthew Perry: Prijatelji, ljubezen in velika grozna stvar
Ta odlomek iz avtobiografije Matthewa Perryja (Chandlerja iz serije Prijatelji) nazorno opisuje trenutek, ko mu je zaradi zaprtja (konstipacije), povzročenega z zlorabo drog, počilo debelo črevo. Potreboval je 7-urno urgentno operacijo in 14 dni preživel v komi. Kot je humorno zapisal v nadaljevanju: »Že prej so me obtoževali, da sem poln dreka, ampak tokrat sem bil res.«
Podoben, v tem primeru usoden zaplet, je doživel tudi kralj rock’n’rolla Elvis Presley, ki je dolga leta zlorabljal kombinacijo zdravil na recept. Čeprav je bil kot uradni vzrok njegove smrti naveden srčni zastoj, so kasnejša pričevanja zdravnikov razkrila, da bi lahko k njegovi smrti avgusta 1977 – v kopalnici njegovega dvorca – neposredno prispevala dolgotrajna konstipacija.
Ob obdukciji je bilo Elvisovo debelo črevo približno dvakrat večje od običajnega, zapolnjeno s strnjenim (približno 20-kilogramskim) blatom s konsistenco gline, ki naj bi se tam nabiralo zadnje štiri mesece. Tovrstna anatomska razširitev in dolgotrajna zastojnost vsebine pomenita, da črevesje postane bolj prepustno za bakterije ter presnovne odpadne snovi, ki nato prehajajo v krvni obtok in sprožajo vnetne odzive po telesu. Hkrati povečano črevo pritiska na druge notranje organe, kar zvišuje krvni tlak, zmanjšuje učinkovitost prekrvavitve in otežuje dihanje. Na dan smrti je Presley najverjetneje poskušal odvajati blato, kar je zaradi posledic zlorabe zdravil zahtevalo izjemen fizični napor. Pri Elvisu, čigar srčno-žilni sistem je bil že tako oslabljen zaradi njegovega življenjskega sloga, je takšen napor zelo verjetno sprožil srčni zastoj.
WHO DUNNIT?
Tako v primeru Matthewa kot Elvisa so bili za težave z odvajanjem najverjetneje krivi opioidi. Gre za kategorijo zdravil, primarno namenjenih lajšanju bolečin, pri čemer poznamo naravne (npr. morfij, kodein), polsintetične (npr. heroin, oksikodon) in sintetične oblike (npr. fentanil, metadon, tramadol). Zaprtje je eden najpogostejših neželenih učinkov njihovega jemanja, ne glede na to, ali gre za zdravila, predpisana s strani zdravnika, ali tista, kupljena na črnem trgu. Poleg opioidov se zaprtje povezuje tudi z uporabo nekaterih antidepresivov, zaviralcev MAO ter zdravil proti alergijam, epilepsiji in psihozam.
Opioidi v splošnem delujejo tako, da se vežejo na mu (μ), kappa (κ) in delta (δ) receptorje, ki se nahajajo v možganih ter hrbtenjači; zunaj centralnega živčnega sistema pa je z mu receptorji bogato tudi črevesje, kjer ti med drugim pomagajo uravnavati črevesno krčenje (peristaltiko). Ko se opioidi vežejo nanje, jih pretirano aktivirajo, kar upočasni peristaltiko in posledično potiskanje blata skozi telo. Ko se le-to premika skozi prebavila, je normalno, da črevesna stena iz njega vsrka določeno količino vode, če pa se vsebina premika počasneje, se vsrka preveč vode, zato blato postane trdo in suho, kar naredi odvajanje naporno ter boleče.
Nekateri zapleti, ki se lahko pojavijo zaradi zaprtja, vključujejo uhajanje urina, hemoroide, krvavitve in raztrganine okoli danke. Kopičenje blata v telesu vodi v nenehne bolečine in napihnjenost trebuha, izgubo apetita ter splošno slabo počutje. V redkih, a hudih primerih lahko pride tudi do popolne črevesne zapore ali predrtja črevesne stene s smrtnim izidom. Na žalost se mnogi zaradi stigme in nezakonitosti substanc, ki jih uživajo, bojijo poiskati zdravniško pomoč, dokler bolečina ne postane neznosna, kot smo videli v primeru Matthewa Perryja.
WHAT DUNNIT DO?
Dolgotrajni uporabniki heroina ali metadona se pri zaprtju pogosto poslužujejo mehanskega oz. ročnega odstranjevanja blata iz danke. To je izjemno nevarno, saj lahko pride do poškodb, okužb, trajnih brazgotin ali celo predrtja črevesja.
Nekateri poskušajo sistem »pognati« z dodatnimi odmerki kave, cigaret ali stimulansov, kar dodatno obremenjuje srčno-žilni sistem in pogosto vodi le v občutek tesnobnosti ter boleče krče brez dejanskega olajšanja.
Spet drugi zmotno sklepajo, da je zaprtje posledica premajhnega vnosa vlaknin. Vlaknine pomagajo takrat, ko je težava v majhnem volumnu blata ob normalno delujočem črevesju. Če pa je peristaltika farmakološko zavrta, kot v primeru uporabe opiatov, lahko večji volumen stanje celo poslabša, saj le doprinese h kopičenju blata brez učinkovitega premikanja.
Določeni posamezniki poskušajo odvajanje olajšati tako, da si v danko vbrizgajo vodo (klistir). To lahko vodi v podobne poškodbe kot ročno odstranjevanje, hkrati pa lahko na dolgi rok poruši ravnovesje elektrolitov v telesu. Klistir prav tako deluje samo na spodnji del črevesja in ne odpravi vzroka težave.
Pogosto se ljudje tudi zatečejo k odvajalom, neredko v odmerkih, ki presegajo priporočila (»da bo zihr prijel«). To poveča verjetnost neželenih učinkov, kot so slabost, bruhanje, driska in boleči krči. Vsa odvajala ne delujejo na enak način, zato lahko izbira neustreznih povzroči več škode kot koristi. Dolgotrajno jemanje odvajal lahko vodi tudi v začaran krog, kjer črevesje postane odvisno od kemične stimulacije in naravno odvajanje brez njih ni več mogoče.
ABSTINENCA IN ČREVESNA REGENERACIJA
Kako hitro si bo črevesje opomoglo po prenehanju uporabe opioidov, je odvisno od tega, kako dolgotrajna in intenzivna je bila zloraba. Na splošno velja, da so učinki odtegnitve pogosto nasprotni učinkom dolgotrajne uporabe. Ko tako opioidi zapustijo sistem, se receptorji v prebavilih nenadoma »prebudijo«. To pogosto vodi v nasprotni ekstrem – obdobje krčev in močne driske, ki običajno traja od nekaj dni do nekaj tednov. Pri ljudeh, ki so substance zlorabljali več let, lahko traja tudi več mesecev, da se vzpostavi reden in predvidljiv ritem odvajanja.
PRIPOROČILA
Pri ukrepanju se običajno kombinirajo zdravila, ki delujejo na mehanizem nastanka zaprtja, in spremembe življenjskega sloga, ki prispevajo k splošnemu zdravemu delovanju prebavil.
- Povečaj vnos tekočin (1,5–2 l dnevno; nesladkani napitki in živila z visoko vsebnostjo vode).
- Pazi na ustrezno prehrano (uživanje vlaknin, fermentirane hrane, suhih sliv, zdravih maščob, magnezija in mineralne vode).
- Bodi telesno aktiven_na (tudi 15 min hoje dnevno spodbuja peristaltiko).
- Posvetuj se z zdravnikom ali farmacevtom; odvajal in drugih zdravil ne uporabljaj brez strokovnega nasveta, saj si lahko nakoplješ dodatne težave.
- Sledi smernicam zmanjševanja tveganja pri uporabi opioidov.
Večje tveganje za zaprtje se pojavlja pri večjih odmerkih, daljših razpolovnih dobah in dolgotrajnejšem jemanju, zato omejite pogostost uporabe in opioidov ne uživajte več dni zapored.
Manca Tanasković, mag. psih.
VIRI
– Jones, A. W. (2017). Postmortem toxicology findings from medicolegal investigations of drug-related deaths among the rich and famous. Toxicologie analytique et clinique, 29(3), 298–308. https://doi.org/10.1016/j.toxac.2017.04.001
– Kumar, L., Barker, C. in Emmanuel, A. (2014). Opioid-induced constipation: Pathophysiology, clinical consequences, and management. Gastroenterology research and practice, 141737. https://doi.org/10.1155/2014/141737
– Nelson, A. D. in Camilleri, M. (2016). Opioid-induced constipation: Advances and clinical guidance. Therapeutic advances in chronic disease, 7(2), 121–134. https://doi.org/10.1177/2040622315627801
– Perry, M. (2022). Friends, lovers, and the big terrible thing. Flatiron books.