Support. Don't Punish: Jezik je pomemben

Petek je. Skupina srednješolcev se prvič ta mesec odpravlja žurat in odločili so se, da pred vstopom v klub pijejo svojo vodko z džusom in domače vino, da na žuru ne bodo zapravili preveč denarja. V bližnjem parku sedijo v krogu, se pogovarjajo, poslušajo glasbo in na sploh uživajo. Zanje verjetno nihče ne bi pomislil, da so alkoholiki. Zakaj se torej dogaja, da ljudi, ki grejo sem ter tja na kak party in vzamejo ekstazi ali tisto noč snifajo kokain, hitro označimo za narkiče, džankse ali kot bi rekle maše babice – »mamilaše«?

Uporabe drog se še vedno drži precej velika stigma. V družbi še danes veljajo prepričanja, da vse droge vedno vodijo v propad, da so uživalci drog kriminalci (tatovi, prostitutke, prevaranti in še kaj) in nekoristni za družbo, da brez represivnega pristopa nihče ne bo opustil uporabe drog in še bi lahko naštevali. K taki miselnosti je zagotovo doprinesla t. i. vojna proti drogam (War on Drugs), ki droge predstavlja kot našega sovražnika in zrno zla v naši družbi.

Vse zgoraj našteto pa se ne sklada z zmanjševanjem škode, kar je glavna dejavnost DrogArta. Koncept zmanjševanja tveganj se ravna po tem, da je dejstvo, da nekateri ljudje pijejo alkohol in/ali uporabljajo prepovedane droge in je smiselno, da imajo o tem informacije. Od staršev, učiteljev, zdravnikov, medijev in na sploh z vseh strani poslušamo, da so droge škodljive za naše fizično in duševno zdravje, marsikdaj škodijo našemu finančnemu stanju, lahko skrhajo odnose ipd. Vendar se kljub temu marsikdo odloči za uporabo. Zato je pomembno, da pozna učinke droge, doze, ima svoj pribor za uporabo…

Nizkopražni programi (programi, v katere se lahko vključiš brez, da abstiniraš) se ravnajo po prepričanju, da vsak zase najbolje ve, kaj je zanj dobro, kakšne so njegove želje in kako bo živel, zato se pridiganje in prisila ne obneseta. Ko bo uporabnik sam želel zmanjšati ali prenehati z uporabo, bo to storil (podporo lahko prejme v naši svetovalnici).

Eden izmed naših ciljev pa je informirati tudi širšo javnost in razbijati stigmo in tabu uporabe drog. V tem članku smo pripravili nekaj najpogosteje uporabljenih izrazov, ki se povezujejo z uporabo drog – in kateri izrazi so morda primernejši.[1]

NAMESTO »NARKOMAN, DŽANKI, NARKIČ, DROGERAŠ, ODVISNIK«,… RAJE UPORABI »OSEBA, KI IMA TEŽAVE Z UPORABO DROG« ALI  »OSEBA, KI (RIZIČNO) UPORABLJA DROGE«

Zakaj? Osebe, ki imajo težave z uporabo drog, nimajo zgolj identitete »džankija« oziroma nekoga, ki problematično uporablja droge. Gre za posameznike, ki so prav tako edinstveni, imajo svojo zgodovino, osebnost, talente, želje… Če bi tako osebo skušali opisati s pomočjo miselnega vzorca, bi bila težava z uporabo drog samo ena od alinej. Zato je nespoštljivo in za uporabnike škodljivo, da jih degradiramo samo na njihove težave. To namreč vodi v še večjo stigmo, odrivanje iz družbe, strah, izogibanje, jezo, pokroviteljstvo, moralno paniko in še kaj. To lahko tudi ovira posameznika, da bi si poiskal pomoč in da bi bil spoštljivo in strokovno obravnavan.

NAMESTO »BITI ČIST« RAJE UPORABI »OSEBA, KI JE PRENEHALA Z UPORABO« ALI »OSEBA, KI ABSTINIRA«

Zakaj? Prav tako kot ni glavna lastnost neke osebe to, da uporablja droge, tudi ni to, da je »clean«. Poleg tega se je pomembno zavedati tudi, da je opuščanje problematične uporabe drog dolgotrajen proces, ki se ne zgodi čez noč. Na tej poti – tako kot kjerkoli v življenju – uporabnike čakajo tudi izzivi, nepričakovane izkušnje, morda recidiv, pa tudi napredek, zadovoljstvo, nove pozitivne izkušnje… Gre torej za kompleksen proces, ki ga ni smiselno vrednotiti le po tem, koliko ur, dni, tednov, mesecev… oseba ne uporablja drog. Namesto tega se raje osredotočimo na to, da je oseba imela motivacijo in zbrala pogum, da je prekinila uporabo.

NAMESTO »SLABA/GRDA RAZVADA« UPORABI RAJE »RIZIČNA UPORABA«

Zakaj? Ljudje uporabljajo droge iz mnogo različnih razlogov, prav tako jih jemljejo na različne načine, v različnih okoliščinah, različno pogosto in lahko sploh nimajo, lahko pa imajo različne težave zaradi uporabe. S tem, da uporabniku očitamo »grdo razvado«, celotno težo njegovih stisk in težav zvalimo izključno nanj. To lahko marsikoga dodatno prizadane in celo spodbudi še večjo uporabo ("itak sem si sam kriv", "ni mi pomoči", "ljudje me bojo vedno videli samo kot džankija") in oteži iskanje podpore.

NAMESTO »BORITI SE PROTI DROGAM« RAJE UPORABI »UKVARJATI SE Z/ODGOVARJATI NA TEŽAVE (ZARADI) DROG«

Zakaj? Prohibicija in t.i. vojna proti drogam ne (in nikoli nista) dejansko reševala problematike drog. Uporaba drog in zasvojenost sta zelo kompleksna pojava, na katera je treba odgovarjati na način, da bodo vse strani – zlasti pa uporabniki – od tega imeli korist. Potrebno se je poglobiti v vzorke, kulturo uživanja, pridružene probleme, zgodbo vsakega posameznika posebej… da lahko skupaj razvijemo ustrezne programe podpore in pomoči. Podobno, kot protibolečinske tablete ne odpravijo izvora bolečine, temveč to le prikrijejo, je »boj« proti drogam neprimeren odgovor na raznolike pojave uživanja in težav, povezanih z drogami.

Več o tem, da tudi sama poimenovanja in jezik lahko stigmatizirata, stigma pa vodi tudi v zavračanje s strani bližnjih, odrinjenost iz družbe, osamljenost in s tem povezano depresijo in podobna čustvena stanja, si lahko v angleškem jeziku podrobneje prebereš tule. Če ti ali kdo od tvojih znancev kdaj piše ali poroča o drogah, je dobro, če upošteva te smernice. Na ta način lahko skupaj pripomoremo k družbi, ki uporabe drog ne bo tako močno obsojala in bodo uporabniki imeli več priložnosti in bodo v širši družbi bolje sprejeti. Tako kot strici, ki se na vsakem družinskem srečanju napijejo. Ali žurerji, ki sem pa tja na partiju pojejo kak ekstazi… Ali kot srednješolci, ki grejo sem ter tja pit v park.

VIRI:

[1] http://pacifista.co/guia-ilustrada-sobre-como-no-hablar-de-drogas/

[2]Global Comission od Drug Policy (2017) The World Drug Perception Problem: Countering Prejudices about People Who use Drugs. Dostopno na:  http://www.globalcommissionondrugs.org/wp-content/uploads/2018/01/GCDP-Report-2017_Perceptions-ENGLISH.pdf Zadnji dostop 25. 2. 2017

[3] Grebenc, V. (2003) Droge in kriminal: kritičen razmislek o njuni zvezi. Ljubljana: Socialna pedagogika 7 (4): 407-430. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBG6ZYNC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddroge+in+kriminal%27&pageSize=25. Zadnji dostop 25. 2. 2017