P.L.U.R. is dead!

9. januar 2020|Novice|Aktualno|Obvestila

… or is it? Zdi se, da je rek, da PLUR-a na rejv sceni ni več, prešel že kar v splošno frazo, podobno kot se je vkoreninilo kričanje »Punk is dead!« proti koncu prejšnjega stoletja. Peace, Love, Unity and Respect je bila filozofija, ki je združevala simpatizerje elektronske glasbe in rejv scene. PLUR so bila pravzaprav etična vodila, ki so ljudi združevala v skrbi drug za drugega, sprejemanju in spoštovanju raznolikosti, izkazovanju ljubezni, širjenju pozitivne energije in rejverje povezovala v močno skupnost.


 

Čeprav o PLUR-u načeloma govorimo le v rejverski domeni, pa pravzaprav elementi PLUR-a izhajajo iz različnih gibanj. Mir in ljubezen, P in L, pravzaprav izhajata iz hipijevske subkulture in mirovnih gibanj po vojni. V šestdesetih letih so ljudje imeli dovolj krvi, ki se je v preteklosti razlivala zaradi imperialističnega pohlepa, zato so se združili mladi s podobnimi idejami in nastalo je hipijevsko gibanje, ki je poleg želje po širjenju miru in medsebojne ljubezni spodbujalo tudi ustvarjalnost, večjo povezanost z naravo in spiritualnost. Kot odgovor na hipijevsko gibanje je konec sedemdesetih vzklil pank. To je bila mnogo bolj jezna mladina, ki ji ni bilo dovolj le, da vojne ni več, temveč so želeli bolj pravično družbo. Na neenakosti, ki so vse bolj rasle v vedno bolj kapitalistično naravnani družbi, so kričeče opozarjali z agresivnimi ritmi glasbe, komadi, krajšimi od ene minute, pisanimi irokezami, dekadentnim mejkapom in raztrganimi oblačili. Za hipije so trdili, da živijo v utopiji kajenja trave, sami pa želeli biti bolj proaktivni. Nemirni mladi, ki so se bali za svojo prihodnost, so iniciirali različne družbene in politične akcije, v katerih so želeli združiti ljudi nižjih in srednjega razreda. Tu v PLUR vstopi U, Unity, povezanost. R pa predstavlja respect, spoštovanje. Čeprav lahko trdimo, da so na načelih medsebojnega spoštovanja sloneli tako hipiji kot panksi, pa naš R v resnici izhaja iz še enega gibanja – iz ameriške underground črnske hip hop scene. »Hip hoppers«, kot so nekateri imenovali začetnike hip hop in rap scene začetek sedemdesetih, je bila mišljena kot žaljivka, a so jo glasbeniki vzeli za svojo in ji pripisali nov pomen. Nespoštovanje človeškega življenja, sploh življenja temnopoltih ljudi, pa se ni kazalo zgolj v norčevanju iz novega žanra glasbe, temveč bolj perečega policijskega nasilja. Preden je obstajalo sodobno gibanje #BlackLivesMatter, je obstajalo hip hop gibanje. R-ju pa nekateri pripisujejo še drug pomen: Responsibility. Odgovornost zase in za druge je sicer tema, kateri se posveča več pozornosti šele v zadnjem času, a je nedvomno izjemnega pomena. Prav zato marsikdo trdi, da danes govorimo o PLURR-u, z dodatnim R.

 

Okej, zdaj smo pretrpeli to učno uro o zgodovini PLUR-a. Ugotovili smo, da ima kar barvito zgodovino. Kakšna pa je prihodnost…?

 

 

Nekateri pravijo, da partiji niso več to, kar so bili, da prave rejv scene ni več, da ljudje ne vejo več kaj je PLUR. Verjetno ste kakšno variacijo tega slišali tudi že sami. Z evolucijo elektronske glasbe, klubov, menjavanja parti generacij, prihoda novih drog in spreminjanjem socialno-ekonomske situacije so nekatere spremembe neizogibne. A ohranjanje medsebojnega spoštovanja, ljubezni in povezanosti niso tako ogroženi kot nekateri trdijo.

 

Spomnimo se katerega izmed dobrodelnih dogodkov, katere so iniciirali ali celo organizirali rejverji sami, se povezali z lastniki klubov, aktivirali DJ-je. Verjetno eden najbolj odmevnih je bil dobrodelni dogodek Help Hasani poleti 2018. Ko je znanega slovenskega DJ-ja in njegovo partnerko doletel požar stanovanja, je izgledalo, kot da je cela scena v trenutku stopila skupaj. Organiziran je bil 10-urni dobrodelni dogodek s 16 močnimi DJ imeni. S prostovoljnimi prispevki za vstopnino je bilo zbranih nekaj tisoč evrov, ki so Darku in partnerki olajšali nov začetek:

»Ko se mi je zgodila nesreča in so mi ognjeni zublji vzeli vse, so se ljudje pokazali v pravi luči. Nikoli v življenju nisem prosil za pomoč. Presenetilo me je, ko sem 2 dni po požaru na FB zagledal dobrodelni dogodek Help Hasani, katerega so organizirali ljudje, katerim ni bilo vseeno zame. Dokazali so, da v najhujših časih znajo stopiti skupaj in narediti nekaj, da človeka spravijo iz obupa. Ker vedo da sem DJ, so dogodek ustvarili "po mojem okusu" - techno party, kateri se je odvijal v Cvetličarni. Še zdaj ne morem verjeti, kako so ljudje stopili skupaj, organizirali, se potrudili za promocijo ter izbrali potrebna sredstva, z katerimi sem si lahko povrnil delček nastale škode. Še enkrat hvala vsem za vso podporo, katere sem bil deležen!«

  • Darko Hasani

 

 

Po vseh medijih je nedavno završalo o malčku Krisu, katerega starši so prosili za finančno pomoč, da bi svojemu sinu lahko omogočili zdravljenje. Takrat se je hitro odzvala organizatorka in DJ-ka Sara Popovič:

»No, malokdo ve, da sem po izobrazbi medicinska sestra, zaposlena sem pa ravno pri Društvu distrofikov Slovenije, tako, da mi je bila ta zgodba takoj domača. Se mi zdi da je bil moj odziv edini logičen, če bi se dalo bi vsaj enkrat letno priredili take vrste dogodek, saj imamo v Sloveniji dosti ljudi, ki so na kakršen koli način nesrečni v življenju - s finančnega ali zdravstvenega vidika. Sicer je bil za Krisa odziv tako neverjeten, da se je sredstva zbralo še preden sem konkretno zagnala organizacijo samega dogodka. Pred kratkim se je recimo zbiralo za Jako, ki je potreboval nov voziček. Par let nazaj za Mio, Hasanija - našega DJ-ja, ki mu je zgorela hiša… Mislim, da smo po večini na "sceni" dobrodelni. Vsakič smo dokazali, da znamo stopit skupaj in pokazat, da nam je mar.«

  • Sara Popovič

 

Tudi manj odmevni dogodki imajo marsikdaj dobrodelno noto. Eden najbolj svežih tovrstnih dogodkov je bil Das ist Techno, kjer so vstopnino zamenjali prostovoljni prispevki:

»Najprej je bil ta party mišljen kot praznovanje mojega rojstnega dne, potem pa se mi je porodila ideja, da bi lahko imel ta event tudi dobrodelno noto, ker moj prijatelj in bivši sodelavec potrebuje denarno pomoč, ker se mu je lani pri ponesrečenem skoku v vodo življenje obrnilo na glavo... Polomil si je vrat in to ga je prikovalo na invalidski voziček. Načeloma je bilo glede denarja mišljeno plačati DJe in izposojo opreme in da je na koncu pozitivna nula. Vse DJe sem vprašal, če so se pripravljeni odpovedati honorarju in da naredimo nekaj dobrega. Brez pomisleka so vsi pritrdili. Tudi sam obisk dogodka me je pozitivno presenetil. Nekako nisem pričakoval takega obiska in da bomo zbrali toliko denarja, kot smo ga. Zato v bližnji prihodnosti nameravam organizirati se en podoben dogodek, da bi se zbralo se nekaj denarja, ker bo imel zdravljenje v tujini in mu bo vsak evro prišel še kako prav.«

  • Rok More

 

 

In kakšen je občutek sodelovati pri takih dogodkih na odru? Je drugačen filing, ko vrtiš na dobrodelnem dogodku in se tudi sam odrečeš plačilu?

»So, does it feel any different? Yes, of course it does :) Depends on the cause, but I’ve done it several times, even last week, even though I am completely broke myself :D But it always feels good to be in the position to help somebody else out by doing something that I love doing.«

("Torej, so občutki drugačni? Ja, seveda :) Sicer je odvisno od namena, ampak sam sem že večkrat vrtel na dobrodelnih dogodkih, tudi prejšnji teden, čeprav sem tudi sam čisto brez keša :D Ampak je vedno dober občutek pomagat nekomu s tem, kar rad počnem.")

  • Rydel Ashley / Rydel

 

Čeprav nekateri trdijo, da PLUR ni več srčika scene, se ta še vedno ohranja skozi nove generacije, ki vstopajo v svet elektronike, pa najsi bo to na DJ stejdžu ali pod njim:

»Čeprav je pri teh mladih, ki pridejo v DJ šolo, očitno, da bi se večina rada čim prej naučila rolat, pride ta PLUR filozofija zraven recimo, ko se družimo na eventih. Zelo so se povezali tudi med sabo, družijo se, vadijo en pri drugem doma, vidi se, da ta neka skupnost raste. Tudi pri teh naših partijih, ki jih imamo v Terminalu, DJ Psiho VS DJ šola, je vedno dober vajb. Majhen klub, povezani ljudje, tko, kul je. Tukaj dobiš res ta filing, kot je bil včasih na sceni.«

  • DJ Psiho

 

 

A ne ostanimo zgolj pri velikih imenih. K dobremu vzdušju na parti sceni, ki sledi načelom PLUR, lahko pripomore vsakdo izmed nas. Na partijih je skrb drug za drugega bistvena. Kako zase in za svojo družbo skrbijo nekateri party goerji?

»Sem oseba, ki ji organizacija veliko pomeni, tako da že pred samim dogodkom organiziram neke splošne stvari (kdo, kdaj, kje, možnosti prevoza za nazaj, kje bo kdo spal in če kdo potrebuje prenočišče, kaj se bo konzumiralo se zorganiziram se kak dan prej pri preverjenih osebah,...). Cel proces organizacije mi pomaga pri lažjem prenašanju splošne anksioznosti, ki se pa zna pred partiji okrepiti zaradi vznemirjenja in pričakovanj. Ko smo na samem partiju poskušam preverjat pri družbi, če so vsi okej in če je kej takega kar bi komu pomagalo, če se oseba ne počuti 100% okej. Na sploh v družbi smo vsi taki da en na drugega skos pazimo in hodimo na redne pavze (ne glede na nase stanje); mislim, da nam res paše se včasih samo usest pa narest neko evalvacijo večera al pa govorit čis o drugih stvareh, tok da mal zbistrimo možgane od psihičnega in fizičnega kaosa. Ko je čas za odhode se en pri drugem pozanimamo še enkrat kako gre kdo domov in če so vsi v dovolj v redu stanju, da pridejo domov (peš/taksi/bus).«

 

 

Tudi DrogArtovci si želimo prispevati svoj delež k bolj prijetnemu nočnemu življenju. Na partijih ne delimo le cedevit in kondomov, temveč želimo obiskovalce_ke čim bolj opremiti z informacijami, kako poskrbeti zase in biti dobri partibadiji. Na voljo smo tudi za pomoč, če je ta potrebna.

  • »Za DrogArt delam, ker me je rešil sam. Na zadnjem Žuru brez razloga sem zaradi prevelike količine alkohola in čez skajene base bruhala na svoje čevlje in se sesedla na tla. moji "prijatelji" so okoli mene zložili svoje nahrbtnike in šli žurat do odra. ostala sem sama sredi Tivolija, na pol nezavestna. Ko sem se ovedla, sem se zbudila na DrogArtovem armafleksu, pokrita s folijo za prvo pomoč. Terenka mi je prijazno ponudila košček čokolade in me vprašala, kaj se je zgodilo. Sprva mi je bilo nerodno, počutila sem se neumno, ker sem se znašla v taki situaciji. Toda v nobeni točki ni bilo vame uperjenega kakršnegakoli nespoštovanja ali posmeha. Čutila sem čisto empatijo in pripravljenost pomagati. Nihče me ni sodil, ker sem se znašla v takšni situaciji, vsi so bili le pripravljeni pomagati, da bi se čimprej počutila bolje. In želela sem dati ta občutek nazaj.«
  • »Enkrat sem imel bad trip na nekem rejvu. DrogArtova ekipa je več ur ostala z mano in poskrbela, da sem lahko okreval in šel domov. Ful je fajn vedet, da obstaja ekipa terencev na partiju, ki je tam zato, da ti pomaga v primeru, če se ti kaj takega zgodi. Če je ne bi bilo, bi lahko situacija imela precej drugačen izid. Verjetno ne tako pozitiven.«

 

 

Pred časom smo izvedli tudi pilotni projekt NightArt, s katerim klubi pridobijo certifikat kakovosti.

»Certifikat NightArt vsekakor lahko umestimo v srčiko filozofije PLUR-a. V največji meri se navezuje na črko R v kratici PLUR, ki označuje odgovornost (Responsibility). V Sloveniji je NightArt na polna pljuča zadihal v letih 2018/19 in zasleduje principe zmanjševanja škode, saj v nočno življenje vpeljuje standarde kakovosti (izobraženo osebje, brezplačni kondomi in čepki za ušesa za obiskovalce, dostop do pitne vode in promocija varnega prevoza) ter s tem izboljšuje pogoje za manj tvegano zabavo.

  • Lucija Golčer, vodja projekta NightArt

 

 

A ker je PLUR življenjska filozofija, se kaže tudi izven parti scene. Nekateri po svojih zmožnostih pomagajo materialno, drugi se prostovoljno udejstvujejo, tretji kaj podarijo, da komu polepšajo dan, ker pač lahko.

»Point je v šeranju , zdj je blo to že tretje leto k sm bil božiček, ful je fajn k nekomu polepšaš dan z eno malenkostjo, kot je recimo plošča, plus to da mam okol 6 tisoč plošč, če jih podarim 30 na leto, se mi neki ne pozna na kolekciji, pa ful mam duplikatov pa si rečš why not... Decembra mam kr gajbico pod smrekco pa vsak k pride na obisk, si lahk zbere kkšno plato... :D«

  • Igor Pohlin / Pohalino

 

»S prijatelji se veliko družimo na partijih, po njih in tudi med njimi. Prav to druženje med partiji je morda tisto, kar partije naredi še pristnejše. Ena takih akcij je bila lanski Dan za spremembe: #posadidrevo, ne predsodka, ki potekala v Skupnostnem sadovnjaku, ob Ulici solidarnosti v Litiji. Svoja vrata je odprla Živa Knjižnica Zasavje in skozi aktiven dialog spodbujala občutek skupnosti, odgovornosti in spoštovanja pravic ter svoboščin posameznika. Žive knjige izhajajo iz različnih okolij, njihov skupni imenovalec pa je pripadnost določeni ranljivi družbeni skupini, ki se v vsakodnevnem življenju srečuje s predsodki in stereotipi. Zasadili in negovali smo drevesa v Skupnostnem sadovnjaku, za globoke korenine in brstenje cvetnih popkov pa so s sočnimi ritmi zalivali mladi nadobudni DJi. Glavni namen akcije je bil vzpostaviti prostor, kjer poleg različnih drevesnih vrst raste tudi zavest o enakosti, vključevanju in izkoristku zelenih površin v urbanih okoljih.«

  • Maja Mojškerc

 

 

Kakorkoli že – čeprav so časi bafk, fluorostentnih mini kril, blond  čopkov, Free:globe hlač in zlata leta Ambasade verjetno res mimo, PLUR ostaja. PLUR je lahko pomoč frendu na partiju, PLUR je lahko to, da novega sošolca, ki še nikogar ne pozna, povabiš na kavo, PLUR je to, da sosedi pomagaš nesti vrečke iz trgovine, PLUR je evro, ki ga v roke stisneš brezdomcu, PLUR je vreča briketov, ki jih odpelješ v pasje zavetišče. PLUR je lahko tvoja odločitev, da pripomoreš k malo bolj prijazni družbi J

 

One love people in se beremo.

 

Simona Nahtigal - Sissi