PREDEN SEM PRVIČ VZEL/-A SLADOLED (3-MMC)

12. junij 2018|Novice|Aktualno|Obvestila

Poletje se nezadržno bliža, temperature se vztrajno višajo in sončni dnevi se kar vrstijo en za drugim. Zagotovo se kdo v teh dneh odloči za izlet ali kakšno osvežitev v naravi, na bazenu, priredi piknik ali se pocrklja s sladoledom. No, nekateri pa v teh toplih dneh uživajo tudi »tisti drugi« sladoled. Poglejmo si, kako je s tem.


Sladoled oziroma 3-mmc je substanca, ki je na trgu precej manj časa kot ostale »klasične droge«. Spada med tako imenovane nove sintetične droge oziroma nove psihoaktivne snovi (NPS), katerih značilnost je – kot pove že samo ime – predvsem to, da so nove. Ker so prisotne precej kratek čas, niso podrobno raziskane, nekatere pa so celo popolnoma neraziskane. To pomeni, da niso nujno poznane točne doze, možni učinki, sploh pa ne dolgotrajne posledice tako na fizično kot psihično zdravje. Prav zato je pri uporabi NPS potrebna še večja mera pazljivosti kot pri ostalih, klasičnih drogah.

In kaj je pravzaprav fora sladoleda? 3-mmc je sintetični katinon, ki ima stimulativne učinke. To pomeni, da se ljudje lažje sprostijo, imajo več energije, lažje se pogovarjajo, počutijo se prijetno. Vendar pa vemo, da vsakršnemu uživanju pod vplivom substanc sledi tudi manj prijetno »spuščanje«. Poglejmo si, kakšne so izkušnje uporabnikov in uporabnic.

 

 

1) »Sladoled sem probala samo parkrat in ja, je neka posebna droga. Svet je mal lepši, ful lažje se je pogovarjat, tko, kul so filingi. Ampak naslednji dan js še nikol nisem bla tok sprana, čist depresivna – ne tist, samo mal sprana, ampak reeees boga, lajf je bil tok grozn, težk, za vse mi je šlo na jok, tak bed, da ga ne znam opisat res. Pa s srcem sem mela ful probleme, že med uporabo, sploh pa naslednji dan. Bolečine, nabijanje… Kar je blo sploh slabo v kombinaciji s tistim groznim mačkom, neprespanostjo, moralcem kaj sem vse govorila ko se mi je jezik odvezu… Skratka, zato sem ga probala samo parkrat in ga ne mislim več. Mi tisti gud filingi niti slučajno ne odtehtajo takega beda naslednji dan oz. naslednje dni. Thanks but no thanks.«  

 

Zaželeni učinki sladoleda so intenzivne spremembe zavesti, kot so občutki ugodja, evforije, topline, ljubezni, sproščenosti in komunikativnosti, zaradi česar je pri nekaterih uporabnikih tako priljubljen. Naštejemo pa lahko celo paleto nezaželenih učinkov, med katerimi so omenjene palpitacije (nabijanje srca) in druge težave s srcem, med katerimi je tudi tahikardija (pospešeno bitje srca), ki je lahko za ljudi s šibkim srcem tudi usodna. Med neželene učinke spadajo še tresenje, bolečine v želodcu, glavobol, poškodbe nosne sluznice, epilepsiji podobni napadi, možnost serotoninskega sindroma, naslednji dan pa »spranost«, ki zajema splošno slabo počutje, depresijo in močna nihanja razpoloženja.

Včasih uporabniki skušajo popraviti z novo dozo, kar je za sladoled precej značilno, saj povzroča močan craving. Craving v bistvu pomeni močno željo po še, zato uporabniki večkrat pogosto redozirajo ali pa se uporaba zavleče v daljše časovno obdobje, kar s seboj prinaša še dodatna tveganja: zasvojenost in pridružene težave (finančne, v odnosih, v duševnem zdravju), resnejše poškodbe sluznice in težave s srcem, daljša uporaba lahko povzroči tudi okvaro srčnih zaklopk. Zato se je pred uporabo res pomembno dobro informirati o možnih zapletih in slediti smernicam za zmanjševanje tveganj: splošna skrb za svoje psihofizično zdravje, daljše pavze med uporabo, počitek, ohlajanje, uživanje izotoničnih napitkov, uporabljaš lasten pribor… Pri substancah, ki povzročajo craving, pa je izjemno pomembno tudi to, da, če se odločiš za uporabo, si to planiraš: se odločiš, koliko substance boš zaužil in imaš vnaprej pripravljene doze, da ne redoziraš kar naprej, saj lahko hitro zgubiš občutek, koliko substance si sploh zaužil, poleg tega pa ob nenačrtovani uporabi obstaja večja verjetnost, da se ta zavleče v dalj časa. Pomembno je, da se odločiš za neke doze in se potem teh zares držiš kljub slabemu počutju, ki po prenehanju uporabe slej kot prej nastopi.

 

 

2) »Sladoled sem prvič (in tudi edinkrat) probala na afterju pri kolegih in lahko samo rečem, da se tako dobro na drogah še nikoli prej nisem počutila, če izvzamem to, da sem se na polno zjokala, ko sem posnifala, ker nisem imela pojma da tok peče. Ampak res, filing je bil pa tok najbolj amazing in kr trajalo in trajalo je. Ko je enkrat popustilo je bila že narisana nova črta. Običajno pri novih zadevah dvakrat premislim preden jih uzamem še enkrat… No pri sladoledu nisem nič razmišljala. Naslednji dan sem bila precej zjebana in s kar dobrim glavobolom. Spomnim se, da sem si že takrat rekla »fak kakšna pi*darija more bit v tem sladoledu, da ti je lahko tok dobr«.. Definitivno s sladoledom ne mislim »samo mal probavat« tako kot z ostalimi drogami, ker je tok zasvojlivo,  da greš zelo hitro lahko v k***c.«

 

Učinki sladoleda trajajo približno eno uro, temu pa sledi močan craving, zato uporabnike na tem mestu res pogosto čaka že narisana nova črta. Stalno redoziranje veča možnosti za razne zaplete, o katerih smo že govorili, hkrati pa se viša toleranca. To pomeni, da bo oseba za to, da doživi enako intenzivne želene učinke, potrebovala vedno večjo dozo. Že na splošno velja, da je razvoj tolerance znak za to, da se oseba ustavi in si privošči daljši počitek od konzumiranja psihoaktivnih substanc. Pri NPS, kot je sladoled, pa moramo opozoriti še na to, da so doze precej majhne. Blaga je pri 25-75 mg in srednja pri 75-150 mg. Ves čas je dobro imeti v mislih to, da ne vpliva vsaka droga na vse ljudi enako in je vedno smotrno začeti z manjšimi dozami.

Poleg tega pa se večkrat izkaže, da snov, za katero oseba misli, da je sladoled, sploh ni 3-mmc. Pri nas so se kot sladoled prodajali že 4CEC, alfa-PVP, metamfetamin in druge substance, ki imajo morda podobne želene učinke, tveganja pa so lahko precej drugačna (večja je recimo možnost za nastanek psihotičnih epizod in drugih težav v duševnem zdravju), drugačne so tudi doze (če je substanca druga ali močnejša, je lahko doza, ki si je navajen, enostavno prevelika in povzroči tudi predoziranje). Zato zelo priporočamo testiranje substance v laboratoriju, če pa to ni možno, opravi vsaj alergijski test - zaužiješ minimalno količino substance in počakaš vsaj 1 uro, da vidiš, če doživiš kakšne nepričakovane učinke. V takem primeru nadaljnje uživanje substance močno odsvetujemo.

 

 

 

3) »Iz monotonega, razvlečenega življenja sem navdušeno stopila na vrtiljak pisanih barv. Kdo bi vedel, da bom čez dve leti vsa potolčena in obtežena ugotovila, da se moje srce še zmeraj hlepeče ozira po tisti začetni odprtosti, svežini, neverjetni lahkotnosti  - po občutkih, ki mi jih je dal sladoled. Po občutku, da zmoreš vse. Po prijetni toploti, po udobju, sproščenih gibih in zmožnosti, da se odpiraš drugim brez občutka krivde. Sladoled mi je dal, vse kar sem si kadarkoli želela. In še več kot to. Mislila sem, da imam v rokah neverjetno moč spremeniti sebe v karkoli hočem. V samozavestno, pogumno, odprto, spontano, privlačno, ljubeče, navdahnjeno bitje. Verjela sem, da so se te karakteristike sorazmerno s konzumiranjem postopoma vrasle vame in da bodo tudi za večno ostale. V tem izjemno razburljivem obdobju seveda nisem razmišljala o njegovem koncu; kdaj bo nastopil, kako in kaj bo potem, kajti izjemno sem uživala v brezskrbnosti, ugasnjenem telefonu, nepredvidenih izletih, izostankih v šoli, v svojih ne-vrnitvah domov. Kdo bi mi lahko povedal, da bom ravno na sladoledu doživela najbolj močne, nenavadne, čustveno nabite, magične, neopisljive izkušnje? Želja doživeti kar največ, kar se da, je bila v meni tako ali tako premočna. Hotela sem vse ali nič. Izpolnjene sanje, pravljico v kateri sem letela in čarala. In kdo bi mi lahko povedal, da bo ravno intenzivnost vseh doživetij v meni pozneje izzvenela in pustila za sabo sledi težkega hrepenenja, bolečine in utripajoče vprašanje: Ali bom še kdaj doživela kaj vsaj približno tako čudovitega?«

 

Zgornji zapis res lepo ponazori, kakšna občutja lahko sproži sladoled. Zadeva se sliši izjemno, prijetno, privlačno, vendar pa jo moramo tudi kritično vrednotiti. Sladoled povzroča craving, večanje tolerance, s tem pa možnost zasvojenosti. Ker nudi tako prijetne občutke, lahko osebo povsem preplavi in se brez te substance ne zna več sprostit, pogovarjat, uživat. To lahko postane zelo problematično, saj svet žal ni samo lep in pravljičen, in občutek, da je, je lažen in lahko ljudi precej dotolče. Po prenehanju sploh daljše uporabe lahko sledi dolgo obdobje nerazpoloženosti, težav v odnosih, depresije, nihanja razpoloženj, pa tudi drugih težav v duševnem zdravju, kot so tesnoba, psihoze in še kaj. Misel, da je kaj lepega možno doživeti samo pod vplivom psihoaktivnih substanc, lahko osebo potegne nazaj v zasvojenost. Vendar pa je pomembno, da se zavedamo, da tako, kot svet ni ves čas samo lep, tudi ni ves čas samo grd. Dobri in slabi dnevi so del življenja vsakega izmed nas in pomembno je, da to sprejmemo in se naučimo s tem ravnati.

To velja še sploh za mlajše uporabnike drog, saj se možgani do nekje sredi dvajsetih let razvijajo. Mladostniki potrebujejo ekstremna čustva in ekstremna tveganja – recimo biti brezglavo zaljubljeni, se totalno skregati s starši ali prijatelji - zato, da se možgani »naučijo« s temi čustvi in tveganji ravnati in da posameznik ugotovi, kje so njegove meje in meje drugih. Droge te občutke nudijo – ekstremna čustva in ekstremna tveganja, vendar pa se možgani iz tega »naučijo« zgolj to, da take občutke lahko sproži samo droga. Ob tem se lahko zgodi, kot piše uporabnica, da ostala doživetja zbledijo, vendar je to bolj običajno po dolgotrajni uporabi. Vsekakor pa je dobro, če se trudimo svoje potrebe zadovoljevati brez psihoaktivnih substanc in brez pomoči le-teh tudi reševati svoje stiske.

 

 

4) »Ljudje valda zlorabljajo vse možne substance, ampak 3-MMC se mi zdi (predvsem zaradi slabega downerja) še bolj zasvojljiva droga, ki jo ne bi priporočla nobenmu. Sicer je minilo že kar nekaj časa od zadnje uporabe (leta), ampak ko pomislim na 3-MMC, pomislim predvsem na stranske učinke. Glavobol in grozen downer sta prvi dve asociaciji.

Mi smo konzumirali 3-MMC kot eksperiment, pa tudi zaradi pomanjkanja drugih »klasičnih« kvalitetnejših drog. V tistih časih je bilo zelo težko dobiti dober MDMA, na splošno ga je bilo malo, tako da smo probali nadomestiti med drugim s 3-MMCjem. Učinek se mi je zdel bolj umazan, občutki ljubezni so bili manjši, pomešani s fizičnim in psihičnim nemirom. Ampak recimo, da je bilo za zdržati, vsaj na partiju. Kar pa ni za zdržati so stranski učinki, ki se pojavijo naslednji dan. Praznina, ki jo pusti 3-MMC, se mi je zdela neznosna. Ni prijetnega after glowa, ostane samo bad. In ni čudno, da ljudje, ki nimajo dobrega odnosa do sebe in do svojega telesa, začnejo zlorabljati 3-MMC, saj se naslednji dan bolj ali manj zavestno želiš le »popraviti« oz. priti nazaj v neko približno normalno stanje. Če pa imaš vsaj nekaj znanja o substancah pa veš, da dodatno nalaganje prinaša samo še večji bad jutri, pojutrišnjem itd., zato v moji družbi to nismo nikoli počeli. Če si pojedu drek, pol pa zdrži do konca (brez pomagal) in se od tega vsaj nekaj nauči.«

 

»Sladoled« zagotovo ni substanca, ki jo lahko jemljemo zlahka. Poleg tega, da je še vedno relativno neraziskan in ni nobenih zagotovil, kakšne so lahko dolgoročne posledice na naše telo in duševno zdravje, lahko povzroči celo serijo neprijetnih dogodkov. Že sami stranski učinki so lahko neprijetni, predvsem pa je zelo neprijeten »down«, torej spuščanje in »spranost« naslednji dan ali nekaj naslednjih dni. Sploh, ker je craving pri sladoledu tako izrazit, izrazito pa je tudi izjemno slabo počutje po uporabi, lahko marsikoga zamika, da bi se »dvignil« z novo dozo. Vendar pa drži, kar pravi sogovornica – stalno nalaganje vodi v le še večje težave. Ne le, da se z vsakim redoziranjem večajo možnosti za zaplete, saj tako vedno bolj obremenjujemo svoje telo, veča se tudi možnost kompulzivnega in nenadzorovanega redoziranja, ki lahko preide celo v večdnevni »binge«. Spuščanje in spranost bosta tako le še bolj neznosna. Uporabniki so poročali o hudi tesnobi, depresiji, nihanjih razpoloženja, pomanjkanju smisla in volje do življenja, hudi razdražljivosti, agresiji, motnjah spanja, temu pa se pridruži še slabost, bolečine v telesu, prekomerno potenje, škripanje z zobmi, srbenje… Po daljši uporabi se temu lahko pridružijo še razne halucinacije in psihoze.

Ne pozabimo tudi, da ima 3-mmc visok potencial za nastanek zasvojenosti, zato uporabo zaradi vseh tveganj močno odsvetujemo. Če se vendarle odločiš za uporabo, pa dosledno upoštevaj splošne smernice zmanjševanja škode (lasten pribor, izotoniki, ohlajanje, počitek…) in smernice za zmanjševanje škode pri uporabi drog, ki povzročajo craving (vnaprej pripravljene doze, načrtovana uporaba,…). Še enkrat naj tudi poudarimo, da je ena od nevarnosti »sladoleda« na slovenskem trgu tudi ta, da se mnogokrat ne prodaja 3-mmc, temveč druge, še bolj neraziskane in potencialno nevarne substance, zato sledi našemu sloganu Testiraj, manj riskiraj!

 

 

Če se ti zdi, da imaš težave z ali zaradi uporabe drog, si vabljen/-a v našo svetovalnico. Svetovalke lahko kontaktiraš prek mejla, telefona, skypa ali pa se oglasiš osebno. Naša svetovalnica deluje po principu zmanjševanja tveganj in temelji na motivaciji in ciljih posameznika. To pomeni, da ni nujno, da z uporabo kar prekineš, ampak si lahko za svoj cilj postaviš tudi to, da uporabljaš samo manj pogosto, da greš manjkrat na party in večkrat v naravo, da zapraviš manj denarja za droge, skratka, po svojih lastnih željah.

 

Več informacij o sladoledu najdete tule, svoje izkušnje pa lahko še naprej delite v forumu.