Back icon

Umetna prekinitev nosečnosti (splav)

Splav (abortus, umetna prekinitev nosečnosti) je postopek, s katerim namerno prekinemo nosečnost, preden je zarodek sposoben samostojnega življenja izven maternice.

Malo je tem, ob katerih so si mnenja tako nasprotujoča. Nekateri zagovarjajo nedotakljivost pravice do življenja, drugi nedotakljivost pravice do izbire. Verjetno imate sami že bolj ali manj jasno izdelano stališče, vendar lahko tudi od še tako trdnih principov ostane bore malo, ko si sam nenadoma postavljen pred odločitev. V takih primerih ni nobena dodatna informacija odveč.

Metode splava

Splav se lahko opravi z uporabo zdravil, ki nosečnost prekinejo, produkti nosečnosti pa se nato izločijo s krči, ki jih sprožijo tablete. Drugi način je kirurški, pri katerem zarodek mehansko odstranijo iz maternice skozi nožnico. Redkeje in samo v posebnih primerih se splav opravi s kirurškim posegom, tako da se prereže najprej trebušna in nato še maternična stena.

Najpogostejši je splav s t.i. vakumsko aspiracijo, ki jo izvajajo v bolnišnici. Poseg poteka v splošni anesteziji. Skozi nožnico in maternični vrat, ki ga predhodno mehansko ali z zdravili razširijo, v maternico vstavijo sesalno cevko in vsebino maternice posesajo. Po posegu ostane ženska na opazovanju cca. 6 ur. Možni zapleti so okužba rodil, krvavitev iz maternice in poškodbe materničnega vratu ter stene maternice.

Če je nosečnost dovolj zgodnja in če je ženska že rodila vaginalno, je mogoče izvesti t.i. endometrijsko aspiracijo, ki je enaka zgoraj opisani metodi (vendar brez širjenja materničnega vratu) in jo lahko izvedejo ambulantno in ponavadi brez anestezije.

V zadnjem času je veliko prahu dvignila tabletka RU486. Tabletka vsebuje antiprogesteron mifepriston, ki povzroči odstopanje posteljice in smrt zarodka. V dveh dnevih po zaužitju mifepristona mora ženska dobiti še tabletko s prostaglandinom (v nožnico ali jo zaužije), ki sproži krčenje maternice in izločitev nosečnosti. Stranski učinki so krči, slabost, bruhanje, driska in zelo redko dolgotrajno krvavenje iz maternice.

Splav v Sloveniji

Pravica do splava je v Sloveniji zagotovljena v 55. členu Ustave Republike Slovenije, ureja pa jo Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok iz leta 1977. Splav se izvaja na zahtevo (z napotnico izbranega ginekologa) do 10. tedna nosečnosti, pri višjih nosečnostih o splavu odloča komisija za umetno prekinitev nosečnosti, ki jo imajo vsi ginekološko – porodniški oddelki v bolnišnicah.

Za splav ni starostne omejitve niti ni potrebno dovoljenje staršev (pri mladoletnicah), edini pogoj je, da je ženska razsodna. Odločitev za splav ni in ne more biti lahka stvar, ne glede na to, ali si ’pro-life’ ali ’pro-choice’. Z zanesljivimi, enostavnimi, predvsem pa dostopnimi in popolnoma brezplačnimi metodami kontracepcije lahko poskrbiš, da pred to odločitev sploh ne boš postavljena. V Sloveniji je v lekarnah na voljo tudi nujna kontracepcija (t.i. jutranja tabletka).