Najpogosteje uporabljena oblika je t. i. jutranja tabletka. Čeprav jo pozna veliko ljudi, še vedno obstajajo številne nejasnosti glede njenega delovanja, učinkovitosti, primerov, ko ni učinkovita, ter o tem, kako se njeni učinki lahko razlikujejo pri različnih osebah z maternico. Manj znana, a najučinkovitejša možnost nujne zaščite, je vstavitev materničnega vložka z bakrom (ang. intrauterine device, IUD).
Dve različni učinkovini
V Sloveniji sta dostopni dve vrsti tablet za nujno kontracepcijo.
Prva vsebuje levonorgestrel (na voljo pod imeni Norlevo, Escapelle, Nebremel, Postinor). Ta učinkuje predvsem tako, da prepreči ali zavre ovulacijo (izločanje jajčeca iz jajčnika). Hkrati zmanjša gibljivost semenčic in spremeni sluznico maternice, kar oteži ugnezditev oplojenega jajčeca. Najbolj učinkovita je, če jo vzamemo v prvih 12 urah po nezaščitenem spolnem odnosu, vzeti pa jo je treba najpozneje v 72 urah, saj je po tem času njena zanesljivost bistveno manjša. Če je ovulacija že nastopila, tableta ne more preprečiti zanositve. Na voljo je brez recepta za osebe, starejše od 16 let, cena pa je nekje med 15 in 24 evri.
Druga možnost je tableta z ulipristalacetatom (na voljo pod imenom EllaOne). Ta deluje nekoliko drugače, saj lahko prepreči ali odloži ovulacijo tudi takrat, ko je raven luteinizirajočega hormona (ki ovulacijo sproži), že povišana. Zato je učinkovita tudi tik pred ovulacijo. Uporabna je do 120 ur (pet dni) po nezaščitenem spolnem odnosu, vendar se zanesljivost z vsakim dnem zmanjšuje. Stane okoli 24 evrov in je dostopna brez recepta, za osebe starejše od 16 let.
Osebe, mlajše od 16 let, lahko recept dobijo pri osebni zdravnici**, ginekologu, v ambulanti za nujno medicinsko pomoč ali na urgenci, kjer ob tem prejmejo tudi strokovno razlago in podporo.
Dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost
Na uspešnost nujne kontracepcije vpliva več dejavnikov.
Najpomembnejši je čas – prej kot vzamemo tableto po nezaščitenem spolnem odnosu, večja je verjetnost, da bo delovala. Če je ovulacija že nastopila in je jajčece sproščeno, učinkovini ne moreta preprečiti oploditve ali vplivati na že začeto nosečnost, saj ne delujeta kot sredstvi za prekinitev nosečnosti.
Če bruhamo kmalu po zaužitju tablete (v 2–3 urah), se učinkovina morda ne absorbira v celoti – v takem primeru je treba odmerek ponoviti.
Prav tako tabletka ne zagotavlja zaščite, če po njenem zaužitju pride do novega nezaščitenega spolnega odnosa – moramo ponovno poskrbeti za kontracepcijo.
Na delovanje lahko vplivajo tudi zdravila, zlasti tista, ki pospešujejo razgradnjo hormonov v jetrih (npr. nekateri antiepileptiki, zdravila za HIV, antibiotik rifampicin, šentjanževka ter nekatera protiglivična in protivirusna zdravila). Ulipristalacetat (EllaOne) lahko izgubi učinkovitost ob sočasni uporabi zdravil, ki zvišujejo pH želodca ali vplivajo na presnovo v jetrih. Levonorgestrel (ostale tabletke) lahko spremeni učinke antikoagulantov, zato je pri tovrstnem zdravljenju potrebno dodatno spremljanje. Previdnost je priporočena tudi pri osebah s Crohnovo boleznijo, jetrnimi obolenji, laktozno intoleranco ali neurejeno astmo.
Pomemben dejavnik je lahko tudi telesna teža. Raziskave kažejo, da je pri osebah z indeksom telesne mase (ITM) ≥ 30 ali težo nad 75 kg učinkovitost levonorgestrela zmanjšana. V takih primerih se pogosto kot zanesljivejša alternativa priporoča bakrena spirala, saj njena učinkovitost ni odvisna od telesne mase.
K manjši zanesljivosti lahko prispeva tudi nepravilna hramba – če je bila tabletka poškodovana (npr. zaradi izpostavljenosti visoki temperaturi).
Vpliv na menstrualni cikel in stranski učinki
Uporaba jutranje tabletke lahko začasno spremeni menstrualni cikel. Menstruacija se lahko pojavi prej ali kasneje kot običajno, lahko je močnejša ali šibkejša, včasih pride tudi do vmesnih krvavitev. Ti učinki so kratkotrajni in se običajno uredijo v naslednjem ciklu. Če menstruacija ne nastopi v treh tednih po zaužitju, je priporočljivo opraviti test nosečnosti.
Najpogostejši stranski učinki so slabost, utrujenost, glavobol, bolečine v trebuhu in občutljivost dojk, redkeje se pojavita bruhanje in driska. Ti simptomi so večinoma blagi in prehodni. Pomembno je poudariti, da nujna kontracepcija ne vpliva na plodnost in nima dolgoročnih posledic za zdravje. Uporabimo jo lahko večkrat, vendar je odsvetovana kot redna oblika kontracepcije zaradi močnega vpliva na hormonsko stanje v telesu.
Maternični vložek z bakrom ali bakrena spirala
Bakrena spirala deluje drugače kot tabletki. Sproščajo se bakrovi ioni, ki onemogočajo gibljivost semenčic, preprečijo oploditev in spremenijo sluznico maternice, tako da se oplojeno jajčece ne more ugnezditi.
Vstaviti jo je treba najkasneje pet dni po nezaščitenem spolnem odnosu. Njena učinkovitost presega 99 % in ne upada glede na telesno težo ali interakcije z zdravili. Poleg tega zagotavlja tudi dolgoročno zaščito pred nosečnostjo, saj lahko ostane v maternici več let. Maternični vložek z bakrom ne vsebuje hormonov, zato je primeren za osebe z maternico, ki ne smejo ali ne želijo uporabljati hormonske kontracepcije.
(Med intrauterine kontracepcijske metode (IUD) spadajo tudi hormonski vsadki (ang. intrauterine system, IUS), ki pa ne spadajo pod nujno ali nehormonsko redno kontracepcijo. Delujejo predvsem z izločanjem hormona levonorgestrela (npr. Mirena, Kyleena), ki zgošča maternično sluznico, redči endometrij in delno zavira ovulacijo.)
Slabost spirale je, da zahteva krajši, a boleč poseg pri ginekologu, nekatere osebe po vstavitvi poročajo o močnejših ali daljših menstruacijah ter bolečinah v trebuhu. Maternični vložek se odsvetuje osebam z nepojasnjenimi krvavitvami po spolnem odnosu, anatomskimi posebnostmi ali nepravilnostmi maternice (vključno z miomi), rakom dojk ali materničnega vratu, medenično vnetno boleznijo ali drugimi spolno prenosljivimi okužbami, alergijo na baker ter pri boleznih jeter ali srca.
Vstavitev spirale je krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Prehod na redno kontracepcijo in zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami
Po uporabi nujne kontracepcije je priporočljivo čim prej začeti ali nadaljevati z redno metodo kontracepcije. Jutranja tabletka ne vpliva na nadaljnjo izbiro kontracepcije.
Če je bila uporabljena tableta z levonorgestrelom, se lahko redna izbrana hormonska metoda začne takoj, pri ulipristalu pa je treba počakati šest dni.
Če se vstavi bakrena spirala kot nujna metoda, ni potrebe po dodatni kontracepciji, vendar je še vedno potrebna zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi, če obstaja tveganje za okužbo.
Nujna kontracepcija je varna, učinkovita in pomembna možnost, kadar pride do nezaščitenega spolnega odnosa ali odpove druga zaščita. (Govorimo seveda izključno o preprečevanju neželene nosečnosti in ne o spolno prenosljivih okužbah.) Čeprav je jutranja tabletka najpogosteje uporabljena, je bakrena spirala najučinkovitejša oblika nujne kontracepcije, ki hkrati omogoča tudi dolgoročno zaščito. Pri izbiri metode je potrebno upoštevati čas od spolnega odnosa, fazo menstrualnega cikla, telesno težo in morebitna zdravila, ki jih uporabljamo. Ključno je, da se o vseh možnostih pravočasno pogovorimo z usposobljenim zdravstvenim osebjem in po potrebi poiščemo dodatne informacije pri zanesljivih virih.
Avtorica: Pika Cvikl
Viri:
Bizjak Ogrinc, U., Korošec, S., & Pinter, B. (2011). Smernice za rabo nujne kontracepcije. Zdravniški vestnik, 81, 277–288. Dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WWTYCBLM
*Smernice vključujejo priporočila o okoliščinah, ko je potrebna nujna kontracepcija; v tabeli 1, tudi za primere pri uporabi različnih kontracepcijskih metod.
Jutranja tabletka – stran o nujni kontracepciji, kjer so razloženi mehanizmi delovanja, učinki in navodila za uporabo. Dostopno na: https://www.jutranja-tabletka.si/nujna-kontracepcija/
Mierzejewska, A. (2024). Emergency contraception – A narrative review of literature. European Journal of Obstetrics and Gynecology and Reproductive Biology, 299, 188–192. https://doi.org/10.1016/j.ejogrb.2024.06.015
Moja odločitev – priročnik o jutranji tabletki, z informacijami o učinkovitosti in dostopnosti. Dostopno na: https://www.mojaodlocitev.si/jutranja-tabletka/
NHS – Emergency contraception – zanesljive informacije o nujni kontracepciji, dostopnosti in možnostih uporabe v Združenem kraljestvu. Dostopno na: https://www.nhs.uk/contraception/emergency-contraception/
Slovensko društvo za reproduktivno medicino – o kontracepciji na sploh. Spisano 2012, dostopno na: https://szrm.si/wp-content/uploads/2023/05/AS-VIII-Kontracepcija-2012.pdf
**Po smernicah SZMR lahko vse vrste nujne hormonske kontracepcije predpisujejo “vsi zdravniki”, ne le ginekologi/nje.
To sem jaz – članek o nujni kontracepciji in različnih možnostih zaščite. Dostopno na: https://www.tosemjaz.net/razisci/spolnost/nujna-kontracepcija/
Vestnik Zdravniške zbornice Slovenije – strokovni članek o nujni kontracepciji, ki opisuje mehanizme delovanja in faze cikla. Dostopno na: https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/3322/3830
WHO – Emergency contraception – mednarodne smernice o nujni kontracepciji in njenem delovanju. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/emergency-contraception