KAJ JE ZASVOJENOST OD PAS (psihoaktivnih substanc)?
Mark Twain zelo lepo opiše zasvojenost, ko pravi: »Prenehati kaditi je enostavno. To sem naredil že 100x.« Verjetno vsak ve, kako težko se je znebiti zasvojenosti. Pa naj bo to zasvojenost od cigaretov, drugih drog, računalnika, nakupovanja ali celo hrane.
Čeprav je delitev PAS umetna, jih lahko med drugim delimo tudi na dovoljene (npr. nikotin in alkohol) in pa prepovedane (npr. marihuana in kokain). Tudi pri nekaterih zdravilih se lahko pojavi tako fizična, kot tudi psihična zasvojenost.
Zasvojenost od PAS pomeni, da je posameznikovo telo navajeno na substanco na način, ki ob prenehanju jemanja (ali premajhni dozi) vodi do neprijetnih simptomov.
Če so ti simptomi fizični, to smatramo za fizično zasvojenost in takim simptomom pravimo abstinenčna kriza (oz. odtegnitveni sindrom). Poleg tega pride lahko pri fizični zasvojenosti tudi do razvoja tolerance: torej da rabimo za dosego enakega učinka, povečevati odmerek. Simptomi pa se lahko pokažejo tudi psihično, kot neznosna potreba po drogi (oz. hrepenenje), čemur pravimo psihična zasvojenost. Čeprav bi lahko marsikdo pomislil, da so telesni simptomi težje obvladljivi, se pogosto pokaže, da psihični povzročijo več težav. To pa zato, ker večkrat vodijo k vnovičnem jemanju PAS. Vzrok za to lahko najdemo v ustaljenih vzorcih obnašanja ter reševanju velikih stisk na nekonstruktiven način.
Zasvojenost od PAS se različno kaže glede na posamezno PAS – ne povzročajo namreč vse psihične in fizične zasvojenosti hkrati. Pa tudi simptomi so lahko različni. Prav tako smo od določenih (npr. nikotina) lahko hitreje zasvojeni, kot od drugih (npr. halucinogenov), kar pa niti približno ne pomeni, da so zato slednje manj nevarne, saj se nevarnost določa glede na različne vidike.
Vsekakor pa se zasvojenost od PAS, ne glede na substanco, odraža preko razpona raznolikih težav, ki jih psihiatrični priročnik DSM V opredeli v naslednjih točkah:
- »Jemanje substance v večjih količinah ali dlje časa, kot si nameraval/a.«
- Nezmožnost s prenehanjem uporabe droge, ko si to želiš.
- Uporaba, dobava ali okrevanje od droge ti vzame veliko časa.
- Po drogi hrepeniš ali imaš neznosno potrebo.
- Uporaba droge ti onemogoča, da bi doma, v službi/šoli naredil/a, kar bi moral/a.
- Z uporabo nadaljuješ, čeprav ta povzroča težave v odnosih.
- Zaradi uporabe droge se izogibaš »pomembnim socialnim, poklicnim ali rekreacijskim aktivnostim«.
- Kljub temu da te uporaba droge spravlja v nevarnost, je ne prenehaš uporabljati.
- Ko ugotoviš, da morda droga slabša ali povzroča določen fizičen ali psihičen problem, je ne nehaš uporabljati.
- Razviješ toleranco.
- Razviješ odtegnitvene simptome.
Če se najdeš v dveh ali treh točkah, imaš blažjo obliko zasvojenosti od PAS. Če imaš štiri ali pet omenjenih težav, imaš zmerno obliko, medtem ko šest ali več težav kaže na hudo zasvojenost od PAS.
ZASVOJENOST OD ALKOHOLA
Od dovoljenih drog je zasvojenih veliko ljudi. Zasvojenost z alkoholom spada pod najbolj razširjene oblike zasvojenosti. V samem bistvu je zasvojenost z alkoholom dejstvo, da posameznik (delno ali v popolnosti) nima več nadzora nad lastnim pitjem. Alkohol povzroča tako fizično kot psihično zasvojenost. Kaže se na različne načine, med drugim lahko posameznik deluje popolnoma funkcionalen, pa je vseeno zasvojen od alkohola.
Tudi odtegnitveni sindrom se lahko pojavi v različnih oblikah. Posameznik lahko doživi različno stopnjo intenzivnosti simptomov (od blagih do zelo močnih), ki se navadno pojavijo v roku 24-48 ur po prenehanju pitja. Večina doživlja simptome, kot so: potenje, motnje srčnega ritma, nekontrolirano tresenje rok, nespečnost, tesnobo, slabost (in bruhanje), nekateri pa različne oblike halucinacij, ali pa celo napade (podobne epileptičnim) in delirij (kar pomeni, da ima posameznik motnje zavesti: orientacije, spomina, mišljenja in vedenja). Malokdo pa se zaveda, da abstinenčna kriza pri alkoholu lahko vodi celo v smrt.
ZASVOJENOST OD PREPOVEDANIH DROG – PRIMER KONOPLJE:
Poleg zasvojenosti od legalnih drog poznamo tudi zasvojenost od ilegalnih (oz. prepovedanih) drog. Posledice zasvojenosti so vezane na posamezno drogo. Pri osebah, zasvojenih od PAS, lahko zaznamo eno ali več težav: npr. srčna/možganska kap, različne vrste raka, bolezni pljuč in ožilja, psihične bolezni itd. Zasvojenost od marihuane, npr., je zelo blag primer zasvojenosti od prepovedanih PAS. Marsikdo bi pomislil, da je heroin najhujši, a zna biti zasvojenost tako od drugih dovoljenih kot tudi od prepovedanih sintetičnih drog (predvsem metanfetamina, GHB-ja, mefedrona), še hujša oziroma bolj nevarna.
Marihuana je precej razširjena. Čeprav velja za eno manj škodljivih PAS, nikakor ne moremo zanemariti njenih možnih neprijetnih posledic. Ena izmed njih je tudi psihična zasvojenost, katero je težko določiti, saj naj bi večina ljudi uživala konopljo brez, da bi od nje postala psihično zasvojena. Različne raziskave kažejo različne rezultate – tako tudi o neki fizični zasvojenosti od marihuane težko govorimo, saj se toleranca razvije šele ob kroničnem jemanju in še ta naj bi povzročila bolj pogosto jemanje (ne pa povečanje odmerka). Abstinenčna kriza od konoplje pa se pojavi šele ob kroničnem jemanju in še to pri redkih ter se kaže v zelo blagi obliki: zmedenost, notranji nemir, težave s spancem, manjši apetit, slabost, povečano potenje, povečana tvorba sline, povišana telesna temperatura, tresenje in izguba teže. Še vedno pa podatek, da je od 8% – 23% vprašanih (različne raziskave kažejo različen delež) trdilo, da so od marihuane zasvojeni, kar še zdaleč ni zanemarljivo. Vsekakor je ta delež majhen v primerjavi z marsikatero drugo dovoljeno drogo (npr. alkoholom in predvsem nikotinom) in prepovedano drogo (še zlasti heroin in kokain).
Zasvojenost ni enostavna. Če pa je vezana na določeno psihoaktivno snov, je pogosto še bolj otežena tudi zaradi fizičnega vidika zasvojenosti in je lahko v skrajnih primerih celo smrtonosna. Če si se v zgornjem opisu na kakršen koli način našel_la in/ali si ugotovil_a, da si zasvojen_a od določene psihoaktivne substance, si vabljen_a k obisku brezplačne in anonimne svetovalnice na Združenju DrogArt, za katero ni potrebna abstinenca. Na svetovalnico se lahko obrneš tudi, če te bremeni zasvojenost bližnjega, ali pa če imaš še kakšno vprašanje v zvezi s prepovedanimi drogami in/ali alkoholom.
Pokličeš lahko vsak delovnik med 9.00 in 16.00 na 041 730 800 ali pošlješ mejl na svetovanje@drogart.org.