Back icon

O seksu in drogah z Davidom Stuartom

Osrednja tema tokratne številke reviji GEJm je kemseks, zato ne moremo mimo mednarodnega strokovnjaka, Davida Stuarta, ki že 15 let deluje na področju kemseksa v Veliki Britaniji.

David Stuart je sodeloval pri ustanovitvi programov za pomoč uporabnikom kemseksa, trenutno pa je vodja programa na kliniki 56 Dean Street v Londonu. Sodeluje tako s številnimi vladami in ministrstvi za zdravje po svetu (v Ameriki, Evropi in Avstralaziji) kot tudi s Svetovno zdravstveno organizacijo in programom Združenih narodov za hiv/aids UNAIDS.

Produkt njegovega dela je med drugim European ChemSex Forum, prostor, namenjen zainteresirani javnosti in strokovnim delavkam ter delavcem, kjer govorke in govorci predstavijo dobre prakse, potekajo pa tudi diskusije o kemseksu. Prvi tovrstni forum se je odvijal leta 2016 v Londonu, v sodelovanju z ReShape in GMFA . David se je prijazno odzval povabilu in za nas spregovoril o kemseksu.

Bi lahko na začetku za naše bralce, ki se še nikoli niso srečali s tematiko kemseksa, na kratko opisali, kaj ta izraz označuje?

Uporaba kemseksa je bila prvič zaznana med MSM v geosocialnih aplikacijah, kot so Grindr, Hornet ipd. Opredeljuje posebno vedenje, povezano s specifičnimi rekreacijskimi drogami in bolj tveganim vedenjem pri spolnem odnosu. Izraz so zagrabili tudi mediji, ki pa so mu dodali širši pomen, saj ga uporabljajo v kontekstu uporabe drog pri spolnem odnosu ne glede na spolno usmerjenost. Ko govorimo o kemseksu v Angliji, definicija označuje uporabo vsaj ene izmed drog (metamfetamin, mefedron in/ali GHB/GBL) pri MSM pred ali med spolnim odnosom. Razvoj tehnologije, predvsem geosocialnih aplikacij, je olajšal dostop do seksa in drog. Kemseks je povezan tudi z nekaterimi kulturnimi posebnostmi, edinstvenimi za gejevsko kulturo, kot so na primer hiv in ostale spolno prenosljive okužbe (SPO). S pojavom kemseksa se je dvignilo tudi število okužb med MSM. Torej: skupek drog, povečanega tveganja in SPO je poseben izziv tako za javno zdravstvo kot tudi za gejevsko skupnost.

Kemseks torej povezujemo z MSM. Mar to pomeni, da ga osebe, ki niso MSM (npr. heteroseksualne osebe, lezbijke …) ne prakticirajo?

Poleg gejev obstaja veliko ljudi, ki pri spolnih odnosih uporabljajo droge in/ali alkohol. Različne populacije in kulture so različno dovzetne za negativne posledice, ki jih lahko s seboj prinese kemseksMSM so, v primerjavi s preostalimi, skupina, ki je bolj izpostavljena zaradi večjega tveganja, ki ga predstavljajo pogostejša menjava partnerjev, skupinski seks in izpostavitve SPO. Soočati se morajo s številnimi vprašanji, s katerimi se heteroseksualnim parom ni treba; npr. homofobija, stigma, hiv, razkritje, popolna postava … Zaradi bežanja pred temi vprašanji se nekateri zatečejo k drogam in seksu. Te droge so na nek način postale normalizirane, pri uporabnikih pa zmanjšujejo zadržke, ki jih imajo, ko so trezni.

Zgodovinsko gledano je bila scena LGBT že od nekdaj bolj dovzetna za uporabo rekreativnih drog. Bi lahko rekli, da se soočamo z zgodovinsko spremembo v načinu njihove uporabe?

Tako je, predvsem geji so bolj množično uporabljali rekreativne droge (glede na nekatere študije celo do 10-krat pogosteje kot njihovi heteroseksualni kolegi). V 80. in 90. letih ter v začetku 3. tisočletja so bile v uporabi droge, kot so ekstazi, kokain, MDMA in alkohol. Nekateri so te droge uporabljali tudi za sprostitev pri seksu. V teh desetletjih ni prav veliko gejev potrebovalo medicinske pomoči zaradi uporabe drog, iskalo pomoči zaradi zasvojenosti ali iskalo varnejših pripomočkov za injiciranje drog. Tudi zaskrbljujočega števila smrti, ki so se zaradi drog v zadnjih letih pojavljale v londonskih savnah, takrat ni bilo. Prav tako nismo doživeli porasta virusa hiv ali drugih SPO, ki bi jih lahko neposredno pripisali uporabi drog. Toda v začetku 21. stoletja so se na trgu pojavile nove rekreativne droge, ki so nadomestile prejšnje; metamfetamin, mefedron in GHB/GBL. Skorajda čez noč so te droge postale normalizirane ter lahko in hitro dostopne. K sami dostopnosti so pripomogle tudi nove aplikacije in avanturistična kultura gejev. Nenadoma so se uporabniki pogosteje znašli na urgenci zaradi predoziranja ali psihosomatskih težav. Povečalo se je povpraševanje po sterilnih priborih za injiciranje drog, pojavila se je potreba po strokovnih delavkah in delavcih, ki bi nudili pomoč odvisnikom od kemseksa, število smrti zaradi predoziranja se je povečalo. Povečalo se je tudi število okužb z virusom hiv in drugimi SPO. Kemseks je več kot le sprememba pri uporabi drog, dejansko gre za skupek učinkov, povezanih s specifičnim vedenjem in okoliščinami, ki ga predstavlja kulturni fenomen v načinu iskanja in uživanja v seksu in rekreaciji.

So mobilne aplikacije, kot so Grindr, Hornet, Scruff in PlanetRomeo, pripomogle k širšemu pojavu kemseksa?

Aplikacije imajo na nek način koristno funkcijo v življenju gejev, vendar pa imajo tudi nekatere negativne posledice. Za MSM je seks pogosto povezan s tveganjem in nevarnostjo, kar je posledica epidemije hiva, ki v razvitem svetu najbolj prizadene prav to populacijo. Veliko gejev se bori z vprašanjem seksa in intimnosti, bojijo se zavrnitve, navezanosti na sočloveka ter se zaradi homofobije ne počutijo vključene v okolje, v katerem živijo. Aplikacije so bile ob prihodu hitro in dobro sprejete med MSM, njihov primarni namen pa je postal iskanje zmenkov in seksa.

Kar pa aplikacijam manjka, je dejanski pogovor in osebni stik; poglavitno je čim manjše število besed, ki povejo bistvo za potencialno srečanje; pomembna je lepa profilna slika, pri kateri so številni razgaljeni ali celo računalniško obdelani, kar za mnoge z manj izklesanimi telesi predstavlja dodaten stres, ipd. Te aplikacije so z minimalnim trudom povečale selekcijo iskanja partnerjev, saj je potreben le klik; omogočile so tudi takojšno zavrnitev na daljavo. Droge so za številne uporabnike orodje, s katerim premagujejo te izzive. Tehnologija je postala tudi pogost način za pridobitev želenih drog, še posebej to velja za velika mesta z veliko gejevsko populacijo. Aplikacije tako na nek način nenamerno omogočajo širitev kemseksa in kljub prizadevanju, da bi s prepovedjo uporabe besed in besednih zvez, ki namigujejo na kemseks (npr. p’n’p), v svojih aplikacija zaustavile širitev, jim to ni uspelo.

V zadnjem času tudi producentke in producenti pornografije v svojih delih vidno prikazujejo igralčevo uporabo drog pred kamero, pri čemer gre običajno za snemanje ekstremnega skupinskega barebackinga1. S svojimi filmi razširjajo idejo, da je vključevanje v kemseks postalo nekaj povsem običajnega, s čimer postavljajo svoj dobiček pred manj tvegane spolne navade. Kako vi gledate na to?

Pornografija je del našega življenja, če nam je to všeč ali pa ne. Zagotovo lahko sodeluje pri naši percepciji razumevanje spolnosti in intimnosti. Seznanja nas z novimi fantazijami in fetiši. Številne nevarne ali tvegane fantazije, ki vzburijo našo domišljijo in fantazijo, so prikazane prav v pornografiji. To samo po sebi ni problematično, niti ni nekaj, česar bi se morali sramovati. Problem nastane, ko ne ločimo več med fantazijo in užitkom v realnem življenju. Mnogi izmed nas smo sposobni uživati ​​v tveganih fantazijah, ko smo v varnem krogu z zaupanja vrednim partnerjem.

Droge v naše možgane sprostijo ogromno količino dopamina, ki nam da občutek lagodja in udobja ter nam pomaga odmisliti tveganja, s čimer svoje spolne fantazije potiskamo do skrajnejših meja. Problem nastane, ko to počnemo prepogosto in s partnerji, ki jih ne poznamo, saj se s tem poveča tveganje. Ne mislim, da moramo pornografsko industrijo »kriviti« za normalizacijo ali fetišiziranje kemseksa, vendar menim, da lahko od industrije zahtevamo, da prevzame odgovornejšo vlogo v naši skupnosti, še posebej ker kemseks postaja globalni problem.

V številnih intervjujih izpostavljate, da je samozavest lahko eden izmed ključnih razlogov, ki človeka pripeljejo do kemseksa. Tu apelirate na ljudi z nizko samopodobo?

Vsi si želimo biti samozavestni in sproščeni med seksom. Samozavest je pomemben del našega delovanja, komunikacije in interakcij z drugimi. Zaradi različnih vzrokov nimajo vsi ljudje visoke samozavesti in na tem področju potrebujejo pomoč. Pomembno je, da se tega vsi zavedamo in se tudi potrudimo zagotoviti prostor, kjer bodo ti ljudje pridobili in dvignili svojo samozavest. To lahko naredimo že s sočutno komunikacijo tako v postelji kot tudi v raznih geosocialnih aplikacijah. Pomembno je, da ranljivost, ki jo pokažemo v »spalnici«, vidimo kot nekaj zapeljivega in ne kot nekaj pomanjkljivega ali neprivlačnega. Nasloviti moramo tudi kulturo krutega zavračanja, ki se izvaja v naših avanturističnih aplikacijah. Dokler vsi skupaj ne pridemo do te točke samozavesti, ko bomo lahko popolnoma uživali v intimi, naj ne sodimo tistih, ki za doseg te točke uporabljajo droge. Postati moramo bolj podporna in skrbna gejevska skupnost.

Kdaj za posameznika kemseks postane »problematičen«?

Kemseks ima veliko posledic. Ali oseba, ki uporablja droge, meni, da je to problematično, je subjektivno in se razlikuje od osebe do osebe. Javnozdravstveni epidemiolog lahko denimo meni, da je porast gonoreje, ki je posledica kemseksa, problematičen, vendar pa osebe, ki prakticira kemseks, ne bo motila občasna okužba z gonorejo in tega ne bo imela za problem. Kdaj pride do problematične uporabe, mora oseba določiti in ugotoviti sama; tega ji ne more zapovedati niti zdravnica ali zdravnik niti neka zunanja opazovalka ali opazovalec. Intervencija je v takih primerih lahko učinkovita le, če oseba, ki prakticira kemseks, sama naslovi težavo in je tudi motivirana za obravnavo.

Na kliniki, kjer delujete, ste razvili program, ki uporabnikom ponuja tako celostno storitev na področju duševnega zdravja, uporabe drog in testiranja na spolno prenosljive okužbe kot tudi druga potrebna svetovanja. Nam lahko zaupate kaj več o tem programu?

Kemseks je nenavadno in zahtevno vprašanje, s katerim se spopada javno zdravstvo, saj je potrebno skupno delovanje številnih disciplin zdravljenja. Sovpada z mnogimi edinstvenimi vedenjskimi in kulturnimi posebnostmi, ki za učinkovito celostno obravnavo zahtevajo združevanje različnih izkušenj in spretnosti. Moj takojšnji odziv na kemseks pred približno dvanajstimi leti je bil usposobiti delavce, ki delujejo na področju preventive in zdravljenja odvisnosti od drog. Nekako se mi je to zdelo mesto za začetek. Toda težave so bile zelo različne od tistih, povezanih s heroinom, kokainom ali alkoholom, in so bile dejansko bolj povezane s spolnostjo, zdravjem in hivom. Osebje pogosto ni vedelo za PEP, nezaznavno virusno breme ali adherenco ART (dosledne uporabe antiretrovirusne terapije) ter kako svetovati gejem na področju hiva in spolno prenosljivih okužb. Takrat je postalo očitno, da je treba skrb premestiti na področje spolne preventive v javnem zdravstvu, kjer sta se oblikovali podpora in preventiva za hiv in SPO. Čeprav je bila tu zdravstvena oskrba primernejša, je zaposlenim manjkala usposobljenost, da bi prepoznali in uporabnikom svetovali na področju drog. Pomanjkljivo je bilo njihovo znanje o izvajanju preventivnih tehnik in oblikovanju programa samopomoči za ljudi, ki želijo prenehati ali zmanjšati uporabo drog. Morali smo torej sestaviti multidisciplinarno ekipo, ki je pokrivala obe področji. Strokovno osebje je potrebovalo tudi znanje s kulturnega področja, informacije o tem, kako je živeti v kulturi, v kateri se tako seks kot tudi romantično razmerje vrtita okoli tveganj in nevarnosti, povezanih s 30-letno epidemijo hiva. Za strokovne delavce smo pripravili delavnice, kjer so spoznali tudi, kako delujejo priljubljene gejevske aplikacije in kako ob samotni sobotni noči poteka iskanje seksa v aplikacijah, vključno s primeri, ki so prikazovali zavrnitve, sramotenje z vlačugo in feminiziranostjo ter zavrnitve, ki temeljijo na rasni in telesni diskriminaciji. Spoznali so tudi besedne okrajšave, kodne besede (sleng) in dostopnost kemseksa v spletnih aplikacijah, ki jih uporabljajo MSM. Model samopomoči, ki sem ga ustvaril na 56 Dean Streetu, tako združuje prav to multidisciplinarno ekipo, ki vključuje skrb za duševno in spolno zdravje, strokovno znanje o uporabi drog in ​vrstniške ​delavce iz skupnosti.

Za konec morda besedo o tem, kako se skupnosti na lokalni in mednarodni ravni spopadamo z omenjeno tematiko. Kakšno je vaše mnenje o uporabi drog v prihodnosti ter o tveganih spolnih odnosih in naraščajočem številu okužb s hivom?

Pojavnost kemseksa ni enako visoka v vseh mestih, prav tako pa niso vsi MSM v teh mestih podvrženi enakemu tveganju. Najbolje je najprej raziskati stanje in pridobiti nek okviren pregled nad pojavnostjo kemseksa. Ljudi je treba ozaveščati in ozavestiti o uporabi PEP-a in PrEP-a ter jih povabiti in navaditi na redno testiranje. Na podlagi raziskave lahko tudi ugotovimo, kakšne so potrebe tamkajšnjih uporabnikov. Imel sem priložnost obiskati skupnosti v različnih državah in zdravstvene ustanove, ki so nastale kot odraz novega trenda. Z javnozdravstvenega pogleda je kultura kemseksa preprosta stvar, ki jo lahko rešimo s prilagojeno podporno storitvijo, kampanjami in izobraževanjem zdravstvenih delavcev.

Znotraj skupnosti je problem nekoliko širši in bolj zapleten. Videl sem nekaj briljantnih odzivov aktivistov; videl sem skupnosti, ki so prenehale z uporabo drog, ki so stopile skupaj in naslovile to zapleteno odvisnost; videl sem organizacije LGBTQ, ki so se odzvale z novimi prilagojenimi programi … Kemseks naslavljajo tudi z umetnostjo in kulturo, z gledališkimi predstavami in odprtimi forumi, ki so namenjeni razpravljanju, ter s filmi in drugimi deli. Vse to pomaga pri destigmatizaciji kemseksa in nas pripravi k razmisleku in diskusiji. Moramo ga razkriti in ga potegniti iz nekega »sramotnega« okolja. Gejevska skupnost je šla v zadnjih nekaj desetletjih skozi revolucionaren kulturni premik– uporabljajo se nove tehnologije za iskanje seksa/odnosov; doživeli smo generacijski premik v odnosu do hiva in z njim povezane stigme; spreminjajo se strategije oskrbe in preprečevanja okužbe s hivom; nove droge so postale lažje dostopne itd. V teh desetletjih sprememb smo hkrati opredeljevali gejevsko identiteto in opredelili, kaj nam naša seksualna osvoboditev pomeni. Kajti mi smo skupnost, ki se je močno in ponosno borila proti trpinčenju, ki so ga v zgodnjih letih prinesli hiv, aids in homofobija. Vem, da smo sposobni premagati vprašanje kemseksa in vir mojega optimizma je prav ta močna in ponosna skupnost.

[1] Analni seks brez uporabe kondoma.

Več o kemseksu si lahko prebereš na www.kemseks.si.

Vir: revija GEJm

Program “Kemseks: Zmanjševanje tveganj povezanih z uporabo drog in spolnostjo med MSM” financira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.