Kljub vsem informacijam, ki so na voljo o hivu, se veliko ljudi boji družbenih stikov s hiv pozitivnimi osebami in se z zadržki (ali pa sploh ne) vključujejo v vsakodnevne dejavnosti z njimi (npr. izogibajo se stikov s predmeti, hrano ali oblačili oseb, ki imajo hiv). Vse to je predvsem posledica napačnega prepričanja, da se lahko okužijo s hivom z zaužitjem kuhane ali nekuhane hrane, v kateri se nahaja kri, s pikom žuželke (tudi komarja), zaradi sobivanja s hiv pozitivno osebo, s spermo, ki pride v stik z nepoškodovano kožo, z znojem, z uporabo jedilnega pribora, krožnikov ali kozarcev, ki jih je uporabljala oseba s hivom in tako dalje. Vse te trditve so mit in izhajajo iz nevednosti in nerazumevanja načinov prenosa okužbe.
Virus hiv se nahaja v krvi, spermi, predsemenski tekočini, izločkih nožnice in materničnega vratu ter v materinem mleku. V teh telesnih tekočinah se nahaja v takšni količini, da je okužba možna pri vaginalnem, analnem ter tudi pri oralno-genitalnem spolnem odnosu.
Hiv se torej prenaša s spolnimi odnosi z osebo, ki je hiv pozitivna; s prejetjem okužene krvi, krvnih pripravkov, tkiv ali organov; s krvjo preko uporabljenih igel, brizg ali drugih instrumentov, s katerimi prebadamo ali prerežemo kožo ter pred, med ali po porodu (če je mati otroka hiv pozitivna).
V slini, solzah in seču se nahaja v bistveno manjši količini, zato po do zdaj znanih podatkih tovrstna okužba ni zabeležena.
Hiv se tako ne prenaša s poljubljanjem, objemanjem, pitjem iz iste skodelice, s souporabo posteljnine, brisače ali jedilnega pribora.
Poleg tega pa je prenos hiva odvisen od različnih dejavnikov – prenos tako ni odvisen zgolj od hiv statusa osebe, temveč tudi od virusnega bremena, vrste seksa, drugih spolno prenosljivih okužb, genskih dejavnikov itd. Prav tako obstajajo v našem telesu učinkovite prepreke oziroma snovi, ki hivu onemogočajo vstop v telo, in sicer:
- koža: stik kužne tekočine s kožo ne predstavlja nevarnosti za okužbo;
- sluznice ust, grla in želodca: možnost okužbe preko teh sluznic, če niso poškodovane, je manjša kot pri drugih sluznicah;
- slina: vsebuje beljakovine in soli, ki zmanjšujejo njeno kužnost. Količina hiva v slini ni dovolj velika, da bi lahko povzročila okužbo; hiv se zato s poljubljanjem ali pljuvanjem ne prenaša.
POMEMBNI DEJAVNIKI
1. Prvi pomemben dejavnik je seveda tvoj in partnerjev hiv status, zato je ključno redno testiranje. Če nihče od partnerjev nima hiva, tveganja za prenos ni, seveda pa moraš poznati svoj ali partnerjev trenutni hiv status. To pomeni status po zadnjem dogodku, ki bi lahko predstavljal tveganje za prenos hiva. Osebi, ki seksata brez kondoma, morata biti prepričani, da se noben od njiju ni izven njunega odnosa okužil s hivom. Vsak odnos namreč ni monogamen, prav tako se lahko odnosi spreminjajo in prekinjajo, kar pomeni tudi menjavo spolnih partnerjev.
2. Drugi pomemben dejavnik je virusno breme, od česar je odvisna kužnost telesnih tekočin. Največje virusno breme imajo osebe s svežo okužbo (lahko tudi več kot 100 milijonov kopij virusa na mililiter krvi). Ko je virusno breme zelo veliko, se poveča tveganje tudi pri tistih seksualnih praksah, ki sicer veljajo za manj tvegane, na primer pri oralnem seksu. Tako je lahko, na primer, analni seks brez kondoma z osebo z nezaznavnim virusnim bremenom manj tvegan, kot oralni seks z osebo, ki se je nedavno okužila in še tega ne ve.
3. Tretji dejavnik tveganja je vrsta seksa. Vrsta seksa in (ne)uporaba kondoma sta povezani s tveganjem za prenos hiva. Oralni seks je načeloma praksa z nižjo stopnjo tveganja, analni seks brez kondoma pa praksa z visoko stopnjo tveganja. To je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot smo omenili že v prejšnji točki. Pravilno uporabljen in nepoškodovan kondom nudi 100-odstotno zaščito pred hivom in nekaterimi drugimi spolno prenosljivimi okužbami. Pravilna uporaba vključuje tudi nanos lubrikanta na vodni ali silikonski osnovi, ki preprečuje poškodbo tkiv in kondoma.
4. Naslednji dejavnik tveganja so spolni izločki. Hiv se v količinah, ki zadostuje za okužbo, nahaja v spermi, predsemenski tekočini in v izločkih rektalne sluznice. Predsemenska tekočina predstavlja manjše tveganje, saj se je načeloma izloči le malo, tveganje pa je povezano tudi z drugimi dejavniki (npr. virusno breme).
5. Na tveganje vpliva tudi trajanje nezaščitenega spolnega odnosa. Verjetnost okužbe se povečuje z dolžino trajanja nezaščitenega spolnega odnosa. Dlje so sluznice v stiku s tistimi telesnimi tekočinami, v katerih se nahaja hiv, večje je tveganje za okužbo s hivom. Pri dolgotrajnem seksu je večja tudi verjetnost, da bo prišlo do poškodb sluznice, na možnost okužbe pa vplivajo tudi drugi dejavniki (sočasne spolno prenosljive okužbe, virusno breme, genetski dejavniki ipd.).
6. Intenzivnost seksa je še eden od dejavnikov tveganja; površini rektalne sluznice in glavice penisa sta zelo občutljivi, zato je verjetnost poškodb pri grobem oziroma bolj intenzivnem seksu večja. Tovrstne poškodbe večinoma niso vidne, so pa morebitne vstopne točke za hiv, ki se nahaja v spolnih izločkih.
7. Druge spolno prenosljive okužbe (SPO) lahko pri hiv negativnih ali pozitivnih osebah lahko povečajo tveganje za prenos hiva. SPO pomembno vplivajo na naravno odpornost, pri čemer je prizadeta predvsem zaščitna vloga sluznic, lahko pa zmanjšajo imunsko odpornost pri hiv negativnih osebah, poleg tega pa aktivirajo imunski sistem, kar na mestu vnetja poveča število tistih krvnih celic, ki jih hiv uporablja za razmnoževanje. Posledično se poveča možnost, da bo hiv te celice našel in jih okužil. Hiv pozitivne osebe, ki imajo kateri od SPO, imajo lahko povečano virusno breme, to pa je lahko v spolnih izločkih večje tudi pri osebah s sicer nezaznavnim virusnim bremenom v krvi. Osebe s hivom so lahko za spolno prenosljive okužbe bolj dovzetne kot hiv negativne osebe.
8. Zadnji dejavnik, ki ga bomo izpostavili, je naključje. Oseba namreč lahko postane hiv pozitivna že po eni sami izpostavitvi, druga pa lahko ostane hiv negativna, tudi če je leta izpostavljena tveganjem za prenos. Naključje, verjetnost ali dejavniki, ki jih ni mogoče izmeriti, so povezani tudi s številom izpostavitev in časom, v katerem do teh izpostavitev prihaja. Večina ljudi lahko ima pri enkratni izpostavitvi srečo in do okužbe ne pride. Toda če bodo tveganju izpostavljeni večkrat v daljšem časovnem obdobju, se povečuje verjetnost okužbe.
Tveganja za okužbo s hiv ni pri običajnih vsakodnevnih stikih – nihče se še ni okužil s souporabo kuhinjskih pripomočkov, jedilnega pribora ali brisač, s souporabo fitnesa, bazenov, savn ali stranišč. Je pa možna okužba s hiv pri nezaščitenih spolnih odnosih ali pri izmenjavi pribora za injiciranje, tako da svetujemo previdnost, uporabo lastnega sterilnega pribora ter uporabo kondomov.
