KATERI SO TI »SREČNI HORMONI«
- Serotonin: poznamo ga tudi pod imenom 5-HT (5-hydroxytryptamine). Serotonin prenaša sporočila med živčnimi celicami in je najbolj znan »hormon sreče«, saj prispeva k dobremu počutju in občutju sreče. Poleg tega vpliva tudi na apetit, prebavila, sposobnost strjevanja krvi in na libido, vlogo pa ima tudi pri učenju in spominu. Kot prekurzor melatonina pomaga uravnavati telesni cikel spanja in budnosti in notranjo uro.
- Dopamin: tako kot serotonin je nevrotransmitor (»chemical messenger«). Igra pomembno vlogo pri tem, kako čutimo zadovoljstvo in je velik del naše edinstvene človeške sposobnosti razmišljanja in načrtovanja, fokusa in zanimanja. Pomaga nam regulirati motoriko, učenje in čustvene odzive.
- Oksitocin: je hormon, ki ga izloča možganska žleza hipotalamus, zlasti kadar smo v stiku s kožo. Igra veliko vlogo pri rojstvu in dojenju, sicer pa je povezan z empatijo, zaupanjem, spolno aktivnostjo (povezanost s partnerjem/ko med spolnim odnosom, pri moških vpliva tudi na erekcijo in ejakulacijo) in vzpostavljanjem odnosov.
- Endorfin: beseda je sestavljena iz besed ’endogen’ (kar pomeni znotraj telesa) in ’morfij’, ki verjetno ne potrebuje posebne razlage. Endorfini se izločajo se v stanju bolečine, s čimer povečujejo telesno vzdržljivost ob obremenitvah in drugih neprijetnih občutkih. Tako, kot nakazuje že samo ime, so naravno protibolečinsko sredstvo znotraj našega telesa.
DROGE IN HORMONI
Medtem, ko res drži, da droge povzročijo naval »hormonov sreče«, je ob tem treba biti pazljiv. Najprej se je potrebno zavedati, da je tako nagla in močna doza hormonov v možganih umetno sprožena. Ker tvoji možgani niso navajeni tako velikih količin, se ti lahko zgodi, da ti je slabo, bruhaš, lahko pa pride tudi do resnejših zapletov, kot je recimo serotoninski sindrom.
Posebej pazljiv moraš biti tudi, če sočasno uporabljaš kakšna zdravila. Pri nas najpogosteje predpisani SSRI antidepresivi so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina in sočasna uporaba s stimulansi poveča tveganje za nastanek serotoninskega sindroma, ki je lahko tudi smrten. Močno se odsvetuje tudi sočasno jemanje pomirjeval (benzodiazepinov), saj lahko kombinacija s stimulativnimi drogami privede do dezinhibicije čustev, zmanjšane kontrole nad telesom in težav s spominom, nastopita pa lahko tudi slabost in bruhanje. Nevarnost pri uživanju teh dveh substanc je tudi ta, da druga drugi zakrivata učinke in lahko vzbudita lažna občutja treznosti. Možno je, da do predoziranja z drogo pride tudi, če hkrati jemlješ kakšne antibiotike, saj se lahko zgodi, da se zaužita droga (ne pozabi, da v to kategorijo spada tudi alkohol!) in antibiotik presnavljata prek istega jetrnega encima, kar vodi do prenasičenosti ali enostavneje rečeno, jetra ne zmorejo vsega primerno in pravočasno presnovit. Pa tudi pri drugih tabletah in praških, ki se morda ne zdijo tako strašni in jih lahko kupiš brez recepta v lekarni ali trgovini, bodi pazljiv.
Nekatera prehranska dopolnila in MDMA prav tako součinkujejo na način, da lahko vodijo do zapletov (to posebej velja za 5-HTP). Sicer pa vedno velja zlato pravilo, da drog med seboj ne mešaj in če se imaš fino, ne skušaj teh filingov podaljševat ali dodatno ojačati na način, da »še malo naložiš«, ker obstaja veliko večja verjetnost, da bo šlo kaj narobe, kot pa da se boš imel še bolj fajn.
Pri uporabi drog drži, da »kar mora gor, mora tudi dol«. Naslednjih nekaj dni po zaužitju droge je prisoten maček oziroma spranost, ki se ne kažeta le skozi glavobol, temveč tudi v razdražljivosti, depresiji, pomanjkanju motivacije, občutku osamljenosti, zmedenosti, temu se lahko pridruži še moralni maček (obžalovanje dejanj, ki si jih storil pod vplivom substanc). Za to je zaslužno dejstvo, da ti (umetno sprožena visoka) raven hormonov sreče upade in se tako počutiš povsem izžetega. Tvoji možgani za popolno regeneracijo potrebujejo do par tednov.
Torej, kaj praviš na bolj zdravo alternativo brez neželenih stranskih posledic?
DOBRA HRANA
A poznaš tisto srečo, ko si ful lačen in dostavljalec pozvoni na vratih z vročo pico? No, to. Okusna hrana sproža dopamin in endorfine, če pa si obrok deliš z nekom, ki ga imaš rad in se ob dobri hrani še družiš, se začne sproščati še oksitocin. Določena hrana tudi sama povečuje izločanje teh hormonov sreče, mednje spadajo recimo temna čokolada, zeleni čaj, pikantne jedi, kurkuma, banane in cel kup drugih. Tudi sicer je za vzdrževanje dobrega počutja zelo pomembno, da ješ zdravo in raznoliko hrano. In rek, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, tudi ni iz trte izvit. S kuhanjem vzbudiš svoje čute, ki se pripravijo na obrok (po domače, ko zavohaš nekaj dobrega iz pečice ali ponve, se ti začnejo cediti sline), uživanje okusne, kvalitetne in polnovredne hrane (kar zamrznjena lazanja ali instant juha iz najbližje trgovine ni!) pa povzroča srečo in ugodje.
KUŽKI
Seveda, kdo ne bi mogel biti srečen ob pogledu na puppy eyes in mahajoče repke? Študije dokazujejo, da se ljudem pri stiku z živalmi, še posebej s psi, začne izločati oksitocin. Sreča v tvojih možganih se bo začela proizvajati ob čohljanju kosmatih štirinožnih prijateljev, ne glede na to, ali si lastnik_ca ali pa božaš kužka od sosede ali razvajaš mucko, ki jo obiščeš v zavetišču. V kolikor je oseba zmožna skrbeti za žival, nekateri strokovnjaki priporočajo, da si kužka priskrbijo ljudje, ki se soočajo z depresijo, tesnobo, paničnimi napadi in podobnimi težavami.
Nauk zgodbe: dogs > ecstasy!
OBJEM
Dolgi, tesni objemi niso tako opevani brez razloga. Oksitocin, enega izmed naših hormonov sreče, nekateri imenujejo kar za »hormon objemov«. Tako preprosta stvar, kot je objem, ima na naše počutje in zdravje cel kup pozitivnih učinkov: lajša stres in tesnobo, manjša možnost za srčno-žilne bolezni, nekatere študije nakazujejo celo na to, da nam objemi pomagajo krepiti imunski sistem. Še ena zanimivost: objemi se nam dokazano pomagajo medsebojno povezovati tudi zaradi sproščanja hormona anandamida iz našega endokanabinoidnega sistema. Enostavneje povedano: če se počutiš bolj povezanega z nekom, če skupaj kadita joint, bosta to povezanost lahko dosegla tudi z enim ta pravim objemom 🙂
ŠPORT NA SVEŽEM ZRAKU
Svež zrak, sončna svetloba in telesna aktivnost so že prastar recept za dobro počutje. Telovadba povzroča sproščanje endorfinov, ki so zadolženi za to, da maskirajo bolečino. Pravzaprav bi lahko rekli, da so naravni antidepresivi. Prav zato se ljudem, ki so slabo razpoloženi ali se soočajo z depresijo, mnogokrat svetuje telovadba. Seveda ni nujno, da se vržeš v profesionalno športanje – dovolj je že dvajset minut telesne aktivnosti na dan in to je lahko enostavno sprehod. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je ukvarjanje s športom zdravo iz tisoč in enega razloga: manjša stres, izboljšuje splošno razpoloženje, veča kakovost spanca, krepi naše srce in ostale mišice in še in še. Privošči si sprehod, ples, jutranjo jogo ali kaj drugega.
MASAŽA
Ja, tudi masaža je ena izmed tistih stvari, ki pri nas vzbudi ugodje zaradi »veselih« hormonov. Ob določenih masažah se producira večja količina serotonina. A za to je potrebnega nekaj časa. Na dotik se najprej odzove simpatično živčevje, po približno petnajstih minutah pa se začne parasimpatični odziv. Zato je dobro, če masaža traja približno uro. Najbolje je seveda, če se odločiš za terapevtsko masažo, kjer bo usposobljen maser lahko primerno poskrbel za tvojo sprostitev. Sicer pa imaš zdaj vsaj dodaten izgovor, da svojemu partnerju ali frendici zatežiš, da naj te zmasira 😉
