Kokain

22. januar 2018|Droge|Vrste drog

Kokain (kokain hidroklorid) je močan stimulans (poživilo), ki ga s kemičnimi procesi pridobivajo iz listov grma Erythroxylon coca, ki izvira iz Južne Amerike. V najčistejši obliki je bel prašek, ki mu na poti do končnega uporabnika za povečanje mase primešajo razne škodljive in neškodljive snovi za telo (soda bikarbona, laktoza, razna zdravila…). Kokain je grenkega okusa in ima anestetični učinek. Ob njuhanju omrtviči nosno sluznico in žrelo.


Povprečna čistost kokaina v Sloveniji je 69,7% (podatki se nanašajo leto 2016; minimalna vsebnost kokaina je bila 9,2% in maksimalna 90,5% v 172-ih vzorcih) – ostalo so primesi. Med dodatki h kokainu sta bila najpogosteje dokazana levamisol in lidokain, kar je primerljivo tudi s podatki iz prejšnjih let.

Primesi lahko v grobem razdelimo v dve skupini, in sicer v preproste, neaktivne snovi, ki služijo za povečevanje mase (polnila oz. v ang. cutting agents) in na drugi strani v farmakološko aktivne snovi, dodane zaradi povečevanja mase ali bolj prefinjenega načina zavajanja kupca kokaina (adulteranti). Kupci kokaina so tako dvojno zavedeni, saj plačajo več kot so kupili in so poleg tega izpostavljeni večjemu tveganju zaradi različnih aktivnih snovi, ki imajo lahko bolj toksične učinke od samega kokaina. Tak je na primer levamisol, zdravilo, ki se uporablja v veterini kot sredstvo proti črevesnim zajedavcem in ga najdemo v več kot 50% vzorcev kokaina po celem svetu. Stranski učinki levamisola so lahko: bolečine v mišicah, glavobol, vročina, nespečnost, omotičnost in krči, možna je tudi agranulocitoza, ki je življenjsko ogrožujoča bolezen.  

 

Učinki


Kokain v možganih povzroči, da se noradrenalin, serotonin in dopamin počasneje presnavljajo, kar pomeni, da se koncentracija teh živčnih prenašalcev v sinapsi (stik med dvema živčnima celicama, prek katerega se z živčnimi prenašalci prenašajo živčni impulzi) poveča. Noradrenalin, serotonin in dopamin imajo v telesu veliko funkcij. Odgovorni so za občutke sreče, samozavesti in vznemirjenja, preprečujejo utrujenost in povečujejo zmogljivost. Vse to so stvari, zaradi katerih ljudje sploh uživajo kokain.

Poleg tega pa ti živčni prenašalci pomagajo uravnavati tudi telesno temperaturo, krvni tlak in srčni utrip, koncentracijo glukoze v krvi, spanje, razpoloženje, telesno težo, … Praktično ni telesne funkcije, na katero ne bi imeli vpliva.

 

Za kokain je značilno kratkotrajno delovanje (30-90min, določene učinke čutimo še 1-4 ure) in hiter nastanek učinkov (30-45 sekund). Med pogoste učinke uporabniki navajajo:

  • Povečano samozavest,
  • zvišano koncentracijo,
  • občutek večje umske in telesne zmogljivosti,
  • evforijo,
  • povečan srčni utrip in krvni tlak,
  • pomanjkanje apetita,
  • zategovanje čeljusti,
  • močno vazokonstrikcijo (krčenje žil),
  • dezinhibicijo (zmanjšan nadzor nad lastnim mišljenjem in vedenjem),
  • povečan libido,
  • težave z erekcijo,
  • kompulzivno redoziranje.

 

Stranski učinki

 

Kokain spada med najbolj škodljive snovi, predvsem zaradi fizične škode in hitrega nastanka zasvojenosti. Ob redni uporabi kokain povzroča poškodbe srčne mišice, saj je toksičen za srce. Srčna mišica tako izgubi elastičnost in se ne more več krčiti, zato lahko pride do odpovedi srca. Te poškodbe so nepopravljive. Poleg tega redno uživanje kokaina povzroča poškodbe nosne sluznice, izredno močno psihično zasvojenost in večjo možnost za nastanek depresije in/ali drugih psihičnih motenj (anksioznost, preganjavica, psihoze, … ).

 

Druge nevarnosti za zdravje, povezane z uporabo kokaina:

  • Srčni infarkt

Ob uporabi kokaina lahko pride do srčnega infarkta, ker kokain povzroča krčenje in s tem ožanje lumna žil, ki prehranjujejo srce (koronarne arterije). Ker srčna mišica ne dobiva dovolj krvi, je del odmre in nastane srčni infarkt.

  • Možganska kap

Zaradi zvišanega krvnega tlaka in povečanega tveganja za nastanek krvnih strdkov, kar povzroča kokain, lahko pride do možganske kapi. Krvni strdki zamašijo žile v možganih, ali pa zaradi zvišanega krvnega tlaka pride do razpoka možganskih žil in tako nastanejo možganske krvavitve. Del možganov tako ne dobiva dovolj krvi in zato odmre. Znaki možganske kapi so lahko zelo neznačilni, najbolj tipičen znak pa je ohromelost dela obraza in okončin. Lahko pride tudi do motenj govora, vrtoglavice, glavobola ali nezavesti.

  • Vročinski udar

Ker je kokain stimulantna droga, njena uporaba pa je velikokrat povezan s plesanjem v vročih in vlažnih prostorih, lahko pride do vročinskega udara. Znaki vročinskega udara so: suha, vroča in rdeča koža, omotica, nezavest, slabost. Ob sumu na vročinski udar je treba nemudoma poiskati strokovno medicinsko pomoč in prizadetega aktivno ohlajati.

 

Načini uporabe in doziranje


Kokain se najpogosteje njuha oziroma snifa. Možno ga je tudi injicirati in kaditi (v bazični obliki), vendar se zaradi večjega tveganja za nastanek zdravstvenih težav in hitrejšega nastanka zasvojenosti močno odsvetuje.

Kokain se po navadi nahaja v obliki belkastega prahu zelo različne čistoče, zato je natančno doziranje nemogoče.

 

Doze pri snifanju

Lahka

10 – 30 mg

Srednja

30 - 60 mg

Močna

60 - 90 mg

 

Zmanjševanje škode

 

  • Vedno začni z majhnimi dozami in počakaj. Kokain je lahko zelo različno čist, a tudi če imaš zelo čist kokain še ne pomeni, da si izpostavljen manjšemu tveganju. Več o čistosti kokaina si lahko prebereš tukaj.
  • Zmeraj uporabljaj svoj pribor. Z deljenjem pribora lahko pride do prenosa nalezljivih bolezni, kot je hepatitis C. Ob redni uporabi postane nosna sluznica tanjša in hitreje zakrvavi. Ta kri lahko ostane na priboru za snifanje in, če je okužena, lahko pride do prenosa virusa na naslednjo osebo, ki bo snifala s tem priborom.
  • Ne mešaj kokaina z drugimi drogami. Mešanje z drugimi drogami pomeni bistveno večjo nevarnost za nastanek življenjsko ogrožajočih zapletov, saj ob mešanju pravila, ki veljajo za posamezno drogo, velikokrat ne držijo več.
  • Pred zaužitjem substanco testiraj. Kokain je zelo pogosto namešan z nevarnimi aktivnimi snovmi (druge droge, zdravila). Zaužitju nevarno namešanega kokaina se lahko izogneš s pravočasnim testiranjem. Več o testiranju substanc si lahko prebereš tukaj.
  • Če se ob ali po uporabi kokaina pojavi pekoča ali tiščoča bolečina v prsih, ki se lahko širi v levo roko ali vrat, je treba nemudoma poklicati zdravniško pomoč, saj obstaja velika možnost, da je prišlo do srčnega infarkta, ki se, nezdravljen, lahko konča s smrtjo.
  • Ne uporabljaj preveč in prepogosto. Redna uporaba kokaina lahko vodi k nastanku hujših zdravstvenih in psihičnih težav ter močne psihične zasvojenosti. Če opaziš, da imaš težave z zmanjšanjem ali prenehanjem uporabe, lahko poiščeš pomoč v naši svetovalnici. Več informacij lahko najdeš tukaj.

 

Mešanje


Mešanje z alkoholom: je izredno tvegano, saj ti dve snovi v telesu tvorita novo spojino, kokaetilen. Ta spojina je zelo nevarna, saj še poveča tveganje za okvare srca in je še bolj toksična za možgane kot vsaka od snovi posebej.

Mešanje z ostalimi stimulansi: Pri mešanju poživil je nevarnost vročinskega udara še večja kot pri vsaki drogi posebej. Te droge namreč zvišajo telesno temperaturo in ob mešanju se ti učinki samo seštevajo. Zaradi seštevanja učinkov je velika tudi nevarnost predoziranja. Poleg tega se poveča možnost mnogih drugih zdravstvenih zapletov.

Mešanje s heroinom: je zelo znana mešanica, t.i. speedball, kjer je kokainu primešan heroin ali morfij. Pri tej kombinaciji obstaja velika nevarnost za zastoj srca in dihanja. Eden izmed razlogov za ta pojav je krajša doba delovanja kokaina. Ob zaužiti mešanici uživalec lahko doživlja pravo mero depresorja (heroina) in stimulansa (kokaina), a ko kokain preneha delovati, se lahko izkaže, da je heroina preveč, čemur lahko sledi predoziranje, zastoj dihanja in smrt.

Mešanje z drugimi depresorji (GHB/GBL, pomirjevala, uspavala, … ): je nevarno zaradi maskiranja učinkov. Ena droga lahko za kratek čas zamegli delovanje druge, zato uporabnik nima pravega občutka, koliko je zadet. Zaradi tega lahko pride do predoziranja.

 

Pravne posledice in testiranje

Legalnost substance v Sloveniji lahko preveriš na naslednji povezavi.

 

Testiranje

 

Reakcije barvnih reagentov

Mandelin reagent

 

 

Na DrogArtu imate možnost anonimnega in brezplačnega testiranja z različnimi barvnimi reagenti, ki lahko natančneje nakažejo na prisotnost kokaina in/ali primesi.

Več informacij o testiranju najdeš na naslednji povezavi. Za dodatne informacije o testiranju lahko tudi pišeš na testiranje@drogart.org ali pokličeš na 01/439 72 70.

 




Povezane vsebine

Droge - Načini uporabe drog

25.1.2013Droge je možno uporabljati na različne načine. Način uporabe je odvisen od vrste droge, agregatnega stanja v katerem se nahaja in učinka, ki ga...

Droge - Kako prepoznati, da imaš težave z uporabo drog

25.1.2013Nihče (niti najbolj treniran športnik) ni imun za težave, ki jih lahko povzroča uporaba (dovoljenih in prepovedanih) drog. Eno so težave, ki...

Droge - Najpogostejše težave in kako ukrepati

25.1.2013Ob zaužitju drog lahko pride do določenih zdravstvenih težav, od katerih se nekatere lahko končajo tudi s smrtjo. Zelo pomembno je te težave...

Droge - Mit #13: Primesi v kokainu so neškodljive, dodajajo jih predvsem zaradi povečanja mase (in zaslužka).

26.6.2013Kokainu (in tudi drugim drogam) dodajajo različne primesi, tako tiste neaktivne, ki so načeloma neškodljive, kot tudi farmakološko aktivne.