Kaj vpliva na oralno zdravje?
Na zdravje zob lahko vpliva marsikaj, najpogosteje pa do težav privede prevelika količina bakterij na zobeh, ki krhajo zobno sklenino. Če uživamo preveč škrobaste ali sladke hrane, nismo dosledni s svojo ustno higieno ali smo pri njej površni, se bakterije namnožijo in nam povzročajo težave.
Tudi pretirano suha usta so lahko odlično okolje za razvoj bakterij, saj jih telo ne more odplakovati s slino. Če je telo dehidrirano (zaviranje proizvajanja sline povzročajo tudi nekatere substance) se bakterije v ustih lahko lažje množijo in razgrajujejo zobno sklenino.
Pomembno vlogo igra tudi pH sline – če je ta preveč kisla (tudi za to so lahko zaslužne različne substance), lahko povzroča erozijo zobne sklenine in zobe naredijo bolj dovzetne za poškodbe in karies.
Težave z zobmi pa niso vedno posledica samo bakterij, lahko so tudi mehanske. Bruksizem (to je škrtanje z zobmi), ki je lahko uporabe psihoaktivnih substanc ali zdravil, stresa, pomankanja spanca in podobno, obrablja zobno sklenino in v najhujših primerih lahko tudi lomi zobe. Zategovanje čeljusti povzroča bolečino v temporomandibularnem sklepu (to je sklep pri ušesu, ki povezuje spodnjo čeljust z lobanjo) in lahko vodi v resnejše težave in okvaro.
Posredni vzroki dentalnih težav v povezavi z uporabo substanc so lahko tudi slabša higiena, podhranjenost (pomankanje hranilnih snovi slabo vpliva na kosti in zobe, saj postanejo bolj krhki) in pogosto bruhanje (v usta privede trebušno kislino, ki je preveč agresivna za zobno sklenino). Ne smemo podcenjevati niti vpliva nezgod – pod vplivom substanc je verjetnost za poškodbe zaradi padcev ali drugačnih nesreč pač večja. Poškodbe zob so lahko potencialno mesta, kamor naša ščetka ne doseže in tako območja ne moremo temeljito očistiti.
Navsezadnje pa sta tudi stigma in strah pred zobozdravstvenimi posegi ter nedostopnost zobozdravstva lahko posredna povzročitelja težav z zobmi.
Kako posamezne substance vplivajo na zdravje zob?
Zdaj, ko poznamo glavne vzroke za težave z zobmi, si lahko pogledamo, kakšen doprinos imajo posamezne substance.
Stimulansi (MDMA (ekstazi), amfetamin, kokain…)
Ena bolj škodljivih substanc za oralno zdravje je MDMA, ki ob prekomerni uporabi lahko vodi v resne težave z zobmi in je ena od boljše raziskanih substanc, kar se tiče njenega vpliva na zobe. MDMA deluje na predel možganov, ki uravnava količino sline v ustih in posledično povzroča suha usta. Poleg tega je pojavnosti škrtanja z zobmi (verjetno se s kakšnega partija spomnite, da ob širokih zenicah rada levo-desno pleše tudi čeljust) pri uporabnikih MDMA zelo visoka, prav tako bolečina v čeljusti zaradi stiskanja in obrabe čeljustnega sklepa. Zobozdravniki so opazili, da je pojavnost parodontitisa (odstopanja dlesni) pri uporabnikih MDMA dvakrat večja kot pri neuporabnikih in da pogosteje prihaja do nastanka vnetij in razjed v ustni votlini.
Amfetamin prav tako povzroča izsušenost ust in škrtanje z zobmi. Ker gre za substanco, ki se jo pogosto snifa, to lahko vodi v poškodbe nosne sluznice, posledično pa to lahko pomeni več dihanja skozi usta – to pa pomeni večjo izsušenost ustne votline.
Slednje velja tudi za kokain. Zategovanje čeljusti (“coke jaw”) povzroča pretirano obrabo čeljustnega sklepa, zaradi bruksizma pa erodira tudi zobno sklenino. Poleg tega tudi izsušuje usta in kisa slino. Drgnjenje substance ob dlesni ni priporočljivo, saj je škodljivo za dlesni in lahko privede do razjed v ustih. Zaradi skrčenja žil (kar je eden od učinkov kokaina na telo) pa je prekrvavljenost dlesni slabša kar lahko vodi do gingivitisa, kroničnega vnetja in bolezni dlesni.
Kanabis
Kajenje je na sploh slaba odločitev za zdravje zob, saj dim draži dlesni in sluznico, povzroča odstopanje dlesni, prikrije vnetja (dlesni pri kadilcih pogosto krvavijo manj) in še kaj bi se našlo. Ker se v džojnt rado doda tudi tobak, velja omeniti, da tudi nikotin upočasnjuje izločanje sline, manjša prekrvavitev dlesni, kajenje pa, kot vemo, povzroča različne oblike raka (tudi ustnega).
Suha usta (“cotton mouth”) pri uporabi konoplje niso nobena skrivnost, do tega pa pride, ker se THC in CBD vežeta na del možganov, ki uravnava količino sline – žleze ne proizvedejo zadostne količine sline.
Temu pa lahko dodamo še povečan apetit (le kdo ne seže po “munchies”, ki pa so mnogokrat polni škroba in sladkorja in prav tako niso najbolj hvaležna izbira za naše zobe).
Halucinogeni
Posledice uporabe halucinogenov na zdravje zob so pomanjkljivo popisane, kljub temu pa najdemo nekaj podatkov o tem, da izsušujejo usta, povzročajo motnje v prehranjevanju (uporabniki premalo pojejo) in pa, da uporaba nemalokrat izzove slabost in lahko privede do bruhanja.
Nove psihoaktivne snovi (npr. sladoled)
Podatkov o učinkih NPS-jev na oralno zdravje je malo, kar se tiče 4-mmc (mefedrona) in podobnih derivatov lahko sklepamo, da na zobe učinkujejo podobno kot MDMA in podobni stimulanti. Dobro zabeležen stranski učinek uporabe 4-mmc-ja pa je škrtanje z zobmi (bruksizem).
Zdravila
Stranski učinki določenih pomirjeval in antidepresivov (med drugimi tudi SSRI-jev kot so sertralin, escitalopram in fluoksitin ter benzodiazepinov, kot npr. alprazolam) in določenih opiodov zlasti oksikodon) so izsušena usta.
GHB oz. GBL
GBL se v industriji uporablja kot raztopilo in čistilo za pnevmatike. Ima nizek pH in je zato jedek za zobno sklenino. Če sta nepravilno razredčena lahko, tako GHB kot GBL, povzročita opekline ust in požiralnika.
Napotki za zmanjševanje vpliva substanc na dentalno zdravje
Da bo tvoj nasmeh ostal čim bolj zdrav, upoštevaj naslednje smernice:
- redno in temeljito čisti zobe, vključno z vsakodnevnim nitkanjem,
- splakuj usta z vodo po uživanju sladkih, kislih ali škrobastih snovi (npr. edibles),
- pij zadostne količine vode, še posebej med uporabo substanc, ki izsušujejo usta (žvečenje brezsladkornih žvečilnih gumijev lahko spodbudi proizvajanje sline in hkrati čisti zobe, ampak pazljivo, saj lahko prekomerno žvečenje škoduje čeljusti in zobnim kronam),
- izogibaj se kajenju substanc,
- pazi na zdravje nosne sluznice in so jo po snifanju speri s fiziološko raztopino,
- izogibaj se substancam, ki jačajo potrebo po sladki hrani (npr. trava),
- uživaj zdravo prehrano in (pri substancah, ki zavirajo apetit in/ali večajo kalorično porabo telesa) pojej zadostno količino hrane za telo,
- za lajšanje zakrčene čeljusti in bruksizma (škrtanja) uporabi magnezij,
- manjše doze in daljši čas med uporabo lahko zmanjša pojavnost zakrčene čeljusti,
- redno obiskuj zobozdravnika.
Avtorica Maja Seliškar
VIRI
https://www.theguardian.com/wellness/2025/mar/28/teeth-flossing-france-dentist-culture
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6434526/
https://www.aarp.org/health/conditions-treatments/medications-and-teeth/
https://www.drugs.com/monograph/oxycodone.html
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4679327/
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12463819/
https://www.jiaci.org/issues/vol16issue03/1.pdf
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12463819/
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC8346633/
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2947197/
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11277688/#sec5-jcm-13-04235
https://files.jofph.com/files/article/20231226-784/pdf/jop_17_2_Winocur1.pdf
https://talktofrank.com/drug/ghb#the-risks