Ketamin

1. oktober 2014|Droge|Vrste drog

Ketamin je hitro delujoči sintetični disociativni anestetik, ki je bil razvit v 60. letih prejšnjega stoletja. Ima disociativne, halucinogene in anestetične učinke.


Ketamin je leta 1962 prvi sitentiziral Calvin L. Stevens, medtem ko je raziskoval možne derivate fenciklidina (PCP), saj je le-ta neprimeren za klinično rabo zaradi dolgotrajnih in intenzivnih halucinacij ter posledično psihotičnih simptomov pri mnogih pacientih.

Ketamin je dandanes najbolj uporabljen anestetik v veterini in spada med osnovna zdravila Svetovne zdravstvene organizacije. Občasno je uporabljen tudi v medicini kot sredtvo za splošno anestezijo (narkozo), poleg tega se ga raziskuje kot potencialno zdravilo za depresijo, samomorilnost, post-travmatsko stresno, bipolarno in obsesivno-kompulzivno motnjo.

Poleg pogoste uporabe v veterini in medicini, je ketamin razširjen kot rekreativna droga, ki se na črnem trgu dobi v obliki belega prahu ali tekočine.


Učinki

Ketamin deluje primarno kot NMDA antagonist, kar naj bi bilo ključno za njegove anestetične, analgetične, antidepresivne, nevroprotektivne in halucinogene učinke. Poleg tega deluje tudi kot dopaminski agonist, inhibitor ponovnega prevzema serotonina, dopamina in norepinefrina in šibek agonist za opioidne receptorje.

Kot druge sorodne disociativne substance (MXE in PCP) jih nekateri uporabniki uživajo zaradi halucinogenih »izventelesnih izkušenj«, čeprav se pojavijo po navadi le v višjih odmerkih. Pogosta je uporaba tudi v klubskem-party okolju. Zlasti pri večjih odmerkih ketamin lahko povzroči izgubo nadzora nad lastnim telesom, povzroča stanje zavestne paralize ali doživetje t.i. ketaminske luknje (K-hole). Vsi ti učinki so lahko zelo nevarni in neprijetni, zlasti če doživeti v neprimernem okolju.

 

Učinki nastopijo po 5-20 min in vključujejo:

 

  • fizično evforijo, prijetne telesne občutke
  • disociacijo/razdruženje telesa in duha
  • slabše zavedanje svojega telesa
  • slabše upravljanje s telesom
  • fizično in/ali duševno omrtvinčenost
  • ločitev od telesa, popolno izgubo nadzora nad telesom
  • poslabšanje in/ali distorzijo vida
  • halucinacije
  • depersonalizacijo
  • amnezijo, luknje v spominu
  • nezmožnost osredotočanja, pomnjenja in kritičnega mišljenja
  • slabost, bruhanje
  • K-luknjo: motnje v telesnih občutkih, občutek, da je duša zapustila telo ali da letimo, povezanost z vsem vesoljem, močne halucinacije itd. Hkrati nastopi paraliza (človek ni sposoben stati ali sedeti), kar je lahko izjemno strašljiva izkušnja

 

Stranski učinki
   
Stranski učinki so slabost, izguba nadzora nad telesom, povišanje ali znižanje krvnega tlaka in srčnega utripa. Pri dolgotrajni uporabi se pojavijo motnje v kratkoročnem spominu, uhajanje urina, poškodbe ledvic in mehurja in bolečine ob odvajanju vode. Poškodbe mehurja so lahko tako hude, da ga je potrebno presaditi. Ob redni uporabi lahko ketamin povzroči močno psihično zasvojenost.

 

Načini uporabe in doziranje

Ketamin se običajno snifa, možna je tudi oralna uporaba in injiciranje (intravenozno in intramuskularno). Injiciranje močno odsvetujemo zaradi potencialne škode, t.j. lažje predoziranje, virusne in bakterijske okužbe, abscesi in drugi zdravstveni zapleti.

Učinki nastopijo po 5-20 minutah in trajajo približno 60-90 minut.

 

Doze pri snifanju

Lahka 15 – 30 mg
Srednja 30 - 75 mg
Močna 60 - 125 mg
K-hole 100 - 250 mg

 

 

Zmanjševanje škode

Poleg splošnih smernic zmanjševanja škode priporočamo dodatno prevodnost pri uporabi ketamina:

  • Če se odločiš za močno dozo ali K-hole izkušnjo imej zraven trezno osebo, ki bo lahko odreagirala v primeru nezavesti in bruhanja.
  • Pod vplivom ne vozi, ne upravljaj s težko mašinerijo in predmeti, s katerimi se lahko poškoduješ.
  • Pod vplivom ne plavaj in ne planiraj dejavnosti, za katere rabiš osredotočenost in fizične sposobnosti.
  • Ketamin je kiralna spojina z dvema optičnima izomerama: esketamin S(+) in arketamin R(-), pri čemer je esketamin približno dva krat bolj potenten (močnejši anestetik in halucinogen). Ketamin se po navadi pojavlja racemični obliki, kar pomeni, da vsebuje enako količino S(+) in R(-) izomera. Kljub temu se lahko zgodi, da se pojavi čist esketamin in v tem primeru je potrebno znatno zmanjšati dozo.

 

Mešanje

Mešanje z ostalimi depresorskimi drogami (opioidi, alkohol, benzodiazepini, GHB): je močno odsvetovano. Vse te substance močno vplivajo na nadzor telesa in lahko povzročajo slabost, bruhanje in nezavest, kar v najslabših primerih lahko privede do zadušitve. Ketamin naj bi potencialno ojačal depresorske učinke teh substanc.

Mešanje s stimulansi: uporabnikom omogoča, da se izognejo ali vsaj omilijo zaspanost in motnje motorike, ki jih povzroča ketamin. Kombinacija je nevarna, saj zaradi medsebojnega maskiranja učinkov obeh drog hitreje pride do predoziranja katerekoli izmed njih. Možne posledice so tudi višanje krvnega tlaka in bitja srca, palpitacije in aritmije.

Mešanje s kokainom, t.i. CK (coke + keta): priljubljena kombinacija v nočnem okolju. Velja isto kot pri mešanju s stimulansi.

Mešanje s psihedeliki: halucinogeni učinki se lahko potencirajo, svetujemo previdnost zaradi možnosti prekomerne zadetosti in bad tripov.



Pravne posledice in testiranje

Legalnost substanc v Sloveniji lahko preveriš na naslednji povezavi.

 

Za informacije o testiranju piši na testiranje@drogart.org ali pokliči na 01/439 72 70.