Back icon

Nam, pravim tipom, itak vedno stoji

Kaj ne? Kot stolp v Pisi. Vedno pripravljeni na nove ekskurzije v neznane kraje. Mar ne? Eeeeergh!!! Wrong answer! Erektilna disfunkcija, kakor stroka v lepe besede ovije dejstvo, da se tipu pač ne dvigne oz. ne dvigne zadosti, je precej pogost pojav. Angleški raziskovalci navajajo podatek, da naj bi imel vsak deseti moški kdaj v življenju težave z erekcijo. In erektilna disfunkcija je pri mladih gejih mnogo pogostejša kot pri njihovih strejt vrstnikih in je v tem primeru nedvomno psihološkega izvora. Sem uspel pritegniti vašo pozornost?

Zakaj sploh pride do tega, da se tič, ta presneta reč s svojo glavo in miselnostjo, ki ima vendar samo eno funkcijo na tem svetu (pustimo lulanje), namreč to, da se ob pravem trenutku bliskovito dvigne, napne, zasije v vsej svoji velikosti, širini in trdoti ter fanta, na katerega je pripet, ne spravi v zadrego, ampak naredi iz njega junaka … Zakaj se tič ne dvigne?


To so se spraševali že pred stoletji. V večini kultur bolj na tiho, zadržano. Obstajajo pa podatki, da so se islamski zdravniki čisto resno posvečali zdravljenju erektilne disfunkcije že od 9. stoletja dalje. V moderni medicini so se s tem ponovno resno začeli ukvarjati v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja.


Vzroke za erektilno disfunkcijo najdemo v dveh velikih skupinah. 80 odstotkov vzrokov je organskih in gre za neke spremembe organizma. Drugo skupino pa predstavljajo psihološki vzroki in ti prevladujejo pri mladih moških.

Poznamo štiri glavne organske vzroke erektilne disfunkcije.

Prvi in najpogostejši so žilni problemi, se pravi ateroskleroza, proces oženja in otrditve žil. Tako kot lahko ateroskleroza pomembno zmanjša pritok krvi k srcu ali možganom in tako povzroči srčni infarkt ali možgansko kap, lahko prizadene tudi žile, ki dovajajo kri v penis. Za dosego in trajanje erekcije je potreben zadosten pretok krvi. Glavni dejavniki, ki močno pospešijo razvoj ateroskleroze, so kajenje, visok krvni tlak, sladkorna bolezen in povišan holesterol v krvi. Erekcija pa ne zahteva le povečanega dotoka krvi v penis, temveč tudi zmanjšan odtok krvi iz njega. To doseže organizem s skrčenjem ven. Če se vene ne skrčijo zadosti, ne pride do erekcije ali pa je ta nezadostna.

Kako pa žile vedo, da se morajo prilagoditi za doseganje erekcije? Signali do njih pridejo po živcih iz možganov in hrbtenjače. Obolenja ali poškodbe živčevja lahko odločilno vplivajo na zmožnost erekcije. Najpogostejši vzroki zanje so poškodbe hrbtenjače in živcev med radikalno operacijo ali obsevanjem zaradi zdravljenja raka. Na delovanje živčevja pa lahko vplivajo tudi sladkorna bolezen, Parkinsonova bolezen in multipla skleroza.

Naslednji organski vzrok so hormonske motnje. Te so pogostejše pri HIV pozitivnih moških, ker imajo nižjo raven testosterona, in pri moških, ki jemljejo steroide ali estrogene. Na hormonsko stanje organizma vplivajo tudi obolenja hipofize in ščitnice.

Kot zadnjega od organskih vzrokov za erektilno disfunkcijo se omenja zdravila in droge. Spisek je dolg, zajema nekatere antidepresive, pomirjevala, zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, alkohol ter več prepovedanih drog. Če lahko pojav erektilne disfunkcije povežete z začetkom jemanja določenega zdravila, ste verjetno odkrili tudi vzrok zanjo.

Med mladimi moškimi so najpogostejši vzroki za motnje erekcije psihološki. Pogostejši so pri gejih. Stres, prevelike želje in pričakovanja, skrbi, obremenjenost s stereotipi, kot npr. da je moški seks mašina, vedno pripravljen zadovoljiti, da mora vedno avtomatsko vedeti, kaj si njegov partner želi med seksom, da mu mora vedno stati, ne glede na … vse to lahko sproži psihološko pogojeno erektilno disfunkcijo.

Erekcija se pojavlja v vlogi simbola moškosti in samozavest moškega močno trpi, če erekcije ni zmožen. Želi si seksa, svojega partnerja/partnerke, ampak tič se preprosto noče dvigniti. Ali pa se dvigne, vendar uplahne ob prvih poskusih penetracije ali že natikanja kondoma. Najpogostejša reakcija moškega na take »poraze« je strah, da je erekcija odšla za vedno ali da ne bo nikoli več popolna in zanesljiva. Tesnobnost, ki jo ta strah prinese s seboj, pa je odličen preprečevalec erekcije. In začaran krog je sklenjen.


Eden od problemov, ki se nato pojavijo, je, da se začne moški med seksom osredotočati na napačne stvari. Namesto, da bi se posvetil partnerju/partnerki in svojim občutkom med seksom, se osredotoča na svojo erekcijo. In bolj ko se osredotoča na erekcijo, bolj krhka ta postaja … pričakuje, da bo uplahnila … in brez dvoma se to tudi zgodi! To pa je le še dodaten udarec za že tako ranjen moški ponos.


Kaj pa geji? Zakaj ravno geji? Nesporno je dejstvo, da je za analni seks potrebna močnejša erekcija kot za vaginalnega. Zato ne popolnoma nabrekli penis večkrat onemogoči seks, geji pa se zato pogosteje znajdejo v prej omenjenem začaranem krogu. Ena od teorij omenja tudi možnost, da geji kljub svojemu razkritju in sprejemanju samega sebe podzavestno še vedno čutijo, da je seks z moškim nekaj slabega, prepovedanega. In ta podzavest naj bi vplivala na slabšo erekcijo. Presodite sami!


In kako ločimo ene in druge? Če je zjutraj tič trd ali pa pri samozadovoljevanju zadovoljivo opravlja svojo nalogo, potem vzrok najverjetneje ni organski. In če nočnih erekcij ni? To še vedno ne pomeni, da je kaj organsko narobe, saj nekateri moški nočnih erekcij pač nimajo.

Oh ja, pa smo se prebili skozi. Kaj pa, če se nam ne bi bilo treba? Kako preprečiti, da do erektilne disfunkcije sploh pride? Pri organskih vzrokih je rešitev nesporna: zdrav način življenja, nekajenje, urejanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni in zvišanega krvnega tlaka, nejemanje drog in raznih hormonov, ki jih ni predpisal zdravnik oz. zamenjava tistih predpisanih zdravil, ki povzročajo težave. Pri psihični erektilni disfunkciji sta najpomembnejša zaupanje in komunikacija med partnerjema. Pomembno se je pogovarjati tudi o spolnosti, si zaupati svoje želje in strahove, predvsem pa si medsebojno zaupati in se truditi razumeti partnerjeve težave in želje. Obtoževanje, zasmehovanje in nerazumevanje lahko stvari le še poslabšajo, saj neizogibno vodijo v prej opisani začarani krog.

Dobro. In kaj, če se lepega dne vseeno ne dvigne? Prva misel – viagra! Slavna modra tabletka, ki dela čudeže. Vsaj tako pravijo. Viagra ne deluje sama od sebe, potreben je tudi erotičen stimulus. Samo od viagre ne stoji! Glede na to, da je v gejevski subkulturi viagra prerasla v status pop droge, ki jo v kombinaciji z drugimi drogami jemljejo tudi tisti, katerim tič brezhibno funkcionira, dodajam nekaj opozoril. Preveč viagre lahko povzroči bolečo in dolgotrajno erekcijo. Predvsem morajo paziti HIV pozitivni, ki jemljejo zdravila, saj so lahko nivoji viagre ob sočasnem jemanju inhibitorjev proteaz nevarno visoki. Naj ponovno opozorim še, da lahko ob sočasnem jemanju viagre in poppersa pride do hudega padca krvnega tlaka, ki lahko resno ogrozi življenje, in tudi do čisto pravega zastoja srca. Sicer pa poleg viagre obstajata še cialis in levitra, ki delujeta podobno.


Za hude organsko pogojene erektilne disfunkcije obstajajo tudi drugi načini zdravljenja: od injekcij, ki se vbrizgajo neposredno v penis, do kirurškega zdravljenja, ko v penis vstavijo protezo, ki se jo s posebno podkožno črpalko napolni do polne erekcije.


Psihična erektilna disfunkcija je lahko včasih trd oreh. Če partnerja sama ne uspeta najti prave poti, lahko pri tem pomaga psihoterapevt. Najboljše je, da sta v svetovanje vključena oba partnerja.


In zdaj? Seksat! Pa varno!!!

Avtor(ica): Markich