PREDEN SEM PRVIČ VZEL SPID

18. julij 2017|Knjižnica|Članki

Pred vami se nahaja uvertura v serijo člankov pod naslovi »Kaj si želim, da bi vedel, preden sem prvič vzel…«. Obravnavali bomo vsako drogo posebej, tako, kot je to smiselno. Danes je na vrsti spid...


Dragi moji bralci, obljuba dela dolg. In jaz sem obljubila, da bom bolj dosledno pisala članke. Pred vami se tako nahaja nov zapis iz serije »Kaj si želim, da bi vedel, preden sem prvič vzel…«. Danes o spidu.

 

Amfetamin, »ta hiter« ali spid (in še cel kup drugih imen) je eden od tistih belih praškov, ki se na partijih pogosto uporabljajo. Spid ima poživilne učinke, zato ga marsikdo uporabi zato, da se »popravi«. Pa je to vedno najboljša taktika? Poglejmo, kaj pravijo nekateri uporabniki.

 

1) »Spid sem vedno jemala zelo z lahkoto, ker name ni imel blazno velikih učinkov. Povečana budnost, malce bolj se mi je dalo skakat po plesišču, to pa je bilo to. Dolgo časa sem mislila, da je to zelo varna droga in da se ti od tega pa res ne more zgodit kaj hujšega, potem pa sem videla kolega, ki je s spidom postal čisto zasvojen. Vlekel ga je dan in noč, črtice so bile bolj podobne neprekinjenim črtam na cesti… Videti je bil grozno«.

 

Res je, da spid nima tako močnih učinkov kot marsikatera druga droga, ki ti bolj »udari v glavo« - spid je namreč poživilo -, prav zato pa lahko hitro zgubimo predstavo, kaj je še občasna rekreativna uporaba in kdaj polzimo v odvisnost. Odvisnost od amfetamina je pravzaprav ena od hujših dolgoročnih nevarnosti pri redni uporabi. Vzrokov, ki lahko vodijo v odvisnost je seveda več – genetska predispozicija, okolje, družba, zmožnost reševanja problemov, zaposlenost, stres in drugi. Spid deluje na del možganov, ki se mu reče center za nagrajevanje. Tako kot ob odličnem kosilu, dobrem seksu ali sproščujočem izletu občutiš zadovoljstvo, bodo tvoji možgani uporabo spida prevedli v užitek.

Tako za spid kot za vse ostale droge velja, da je pomembna tvoja psihofizična kondicija. To pomeni, da je pred uporabo dobro, da si jedel, da si (vsaj dokaj) spočit, da nimaš omembe vrednih zdravstvenih težav in da je tvoje splošno počutje dokaj okej. Velikokrat se namreč zgodi, da nam uporaba drog to ravnovesje poruši, saj je za telo vsaka uporaba droge obremenitev in stres. Če si že tako ali tako v bolj slabem stanju, te bodo droge najverjetneje še bolj zdelale. To lahko vodi v še nadaljnjo uporabo, saj imaš občutek, da te bo spid zbudil, ohranil funkcionalnega… V resnici pa tvoje telo potrebuje nasprotno – kakovosten spanec, konkreten obrok in oddih od psihoaktivnih substanc. Če pri sebi ali kom od svojih prijateljev ali drugih bližnjih prepoznaš odvisnost ali začetek le-te, bo zelo dobro, če se uporabo zmanjša in sčasoma opusti. Če bi pri tem potreboval pomoč, lahko kontaktiraš naše svetovalke, ki imajo s tem precej izkušenj. Kontakti se nahajajo tukaj. Najdeš tudi test, s katerim lahko hitro preveriš, če imaš težave zaradi uporabe drog.

 

 

 

2) »Meni je najbolj zoprna ta nespečnost potem še dva dni. Mislim, saj ni tako hudo, če imaš čas izležavat doma. Če moreš pa kaj naredit, al pa po možnosti it na šiht… Nope«.

 

Nespečnost je zagotovo najpogostejši stranski učinek, ki nastopi tudi po enkratni uporabi. Temu se velikokrat pridružijo še razdražljivost, nemir, splošno slabo počutje ali depresija, veliko uporabnikov pa tudi ne more kaj kmalu po uporabi jesti. To ni nič zastrašujočega, če spid jemlješ samo občasno. Amfetamin namreč ne izniči potrebe po spancu in hrani, samo prestavi jo na kasneje, kar velja upoštevati. Enkrat, ko prideš k sebi, si le privošči konkreten obrok in dolg spanec. Pazi le, da se ne »popravljaš« z novo dozo, saj se potem nespečnost, neješčost in slabo razpoloženje lahko vlečejo v nedogled. To vodi tudi v izčrpanost, podhranjenost, znižanje odpornosti, pa tudi v vse večjo toleranco (za isti učinek boš potreboval vedno večjo dozo).

Govorila sem tudi z več uporabniki, ki so potožili, da šele zjutraj v postelji »potegnejo« kepo spida, ki se tekom noči nabere v nosnici in jih to strašno moti, saj si takrat želijo zaključit s konzumiranjem, ne pa dobit v sistem še eno novo dozo. Ta problem se lahko enostavno reši s spihanjem nosa in spiranjem s fiziološko raztopino. To lahko zelo poceni kupiš v lekarni, pripraviš jo lahko sam (fiziološka raztopina je namreč samo slana voda, vendar pogooglaj, kakšno mora biti razmerje) ali pa na partiju za rokav pocukaš kakšnega DrogArt terenca, ki ti bo z veseljem dal žepno dozo fiziološke raztopine.

 

 

 

3) »Ful si želim, da ga ne bi »jedu na žlico«, ker je res zgledal tako, kt da ga jem, čeprav zaradi samga spida nisem imel slabih izkušenj – to se je pri meni zgodilo zaradi mešanja in maratonov«.

 

O toleranci, vedno večjih dozah in »maratonih« (stalnem redoziranju) smo že govorili, zato se bom tu osredotočila bolj na mešanje. Pri mnogih uporabnikih velja prepričanje, da te lajna spida strezne, kar pa ne drži. Pri nekaterih se splošno počutje sicer res izboljša, pri drugih pa se prav tako lahko poslabša. Eden od mitov je ta, da če si spil precej alkohola, boš lahko brez dvoma sedel za volan, če se »strezniš« s spidom. Alkohol je še vedno v tvojem telesu in če te ustavi policist in boš pihal, bo rezultat na alkotestu čisto enak, kot če bi posnifal tisto črtico ali pa če je ne bi. V takem primeru si rajši prihrani tistih par evrov za taksi namesto za spid. Pri mešanju alkohola in spida lahko sicer pride hitreje tudi do dehidracije, saj alkohol odvaja vodo iz telesa, zato pazi, da boš izgubljeno nadomestil z vodo, cedevito ali podobnim brezalkoholnih, najbolje izotoničnim napitkom (Isostar, Gatoreade in cel kup drugih).

Mešanje z drugimi substancami nikoli ni priporočljivo, saj droge druga drugi zakrivajo učinke, tako da izgubimo občutek, koliko nas nekaj »pere« in »pegla«. Zaradi tega občutka se lahko odločimo za še nadaljnjo uporabo, kar pa povečuje tveganje za razne komplikacije. V resnici se učinki drog potencirajo, če jih vzamemo več naenkrat, kar pomeni, da znatno narašča možnost, da bo prišlo do kakšne težave. Sploh pri kombiniranju z ekstazijem oz. MDMA-jem se znatno poveča možnost za pregrevanje in vročinski udar. Bodi pozoren na redne premore, ohlajanje in pitje izotonične pijače.

 

 

 

4) »Enkrat sem dobil ful bolj čist spid kot običajno. Narisal sem si samo dve liniji, pa sem bil naslednji dan uničen tako, kot še nikoli v življenju. Jaz sploh ne znam opisat tega. Mislil sem, da sem zvlekel metamfetamin«.

 

Ne samo za spid, tudi za vse ostale substance ne moremo vedeti, kako čiste so, koliko imajo aktivnih in neaktivnih primesi, razen seveda, če imamo pred seboj laboratorijsko analizo. Velikokrat slišimo stavek: »Ampak temu dilerju res zaupam…« Vse lepo in prav – vendarle je bolje kupiti drogo in pripraviti dozo vnaprej, kot pa jo sredi noči na partiju stakniti od XY osebe – vendar tudi dilerji včasih ne vejo, kaj prodajajo, včasih pa tudi zadeve malo zavijejo v celofan, saj je to za njih na prvem mestu biznis in ne čajanka s sosedi.

Spid pri nas je zgolj 5% čist, vse ostalo pa so primesi kot je kofein, kreatin, laktoza v prahu, glukoza, puder in cel kup ostalih stvari, ki jih sicer verjetno ne bi ravno z veseljen potegnil v nos. Proizvajalci in preprodajalci te snovi dodajajo zato, da se poveča masa, kar zate pomeni večji odmerek. Če pa dobiš nekaj precej bolj čistega, lahko nastane problem. Namreč narisal si boš takšno dozo, kot si je navajen, učinki pa bodo precej močnejši, saj boš v telo vnesel veliko večjo dozo amfetamina, kot si je sicer navajen. Zato tudi pri spidu velja, da je bolje začeti z nekoliko manjšo dozo.

 

 

5) »Čeljust, človek, čeljust! Da ne morem jest še sto let pol«.

 

Bolečine v čeljusti so običajno rezultat »zategovanja«, ki nastopi kot eden od stranskih učinkov. Gre za zategovanje mišic, ki nas sili v stalno stiskanje čeljusti, škrtanje z zobmi in podobno. Rejverji so nekoč s sabo zato nosili dude, danes pa je eden od znamenitih parti stavkov »Ej, a maš mogoče kak čigumi?«. Za zmanjšanje zategovanja lahko pred partijem zaužiješ magnezij, ki naj bi pomagal pri zmanjševanju tovrstnih krčev. Bomboni, praški in šumeče tablete so za drobiž na voljo v lekarnah, drogerijah in franšiznih trgovinah. Po domače: verjetno boš našel magnezij v vsakem Mercatorju ali Lidlu.

 

 

Več o amfetaminu si lahko prebereš na tej povezavi. V forumu lahko najdeš še ostale izkušnje in debate o spidu, v tej temi pa lahko prispevaš tudi kakšno svojo izkušnjo, vprašanje ali nasvet, za katerega bi se ti zdelo kul, da bi bil objavljen v katerem od naslednjih člankov. Vsi zapisi bodo ostali anonimni, prav tako pa si anonimen v forumu.







Swiss contribution

Spletna knjižnica DrogArt je del projekta PASS, ki je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.