Back icon

»Dolg(o)čas(no)« drogiranje

Vsakemu od nas je kdaj dolgčas. To je nekaj povsem normalnega, saj gre za frustracijo, ki jo doživljamo v situacijah, za katere ocenjujemo, da ne ponudijo možnosti za zadovoljitev naših želj. Lahko se znajdemo v situacijah, ko nam je dolgčas in kjer nimamo velikega vpliva (npr. če ležimo v bolnici), ali v situacijah ko vpliv imamo, pa ne vemo kako bi jo spremenili, niti ne vemo, če se nam ljubi (npr. smo doma v »karanteni«, radi bi se družili z ostalimi, pa ne vemo kako, radi bi počeli kaj zanimivega, pa se nam ne ljubi oz. niti ne vemo če bi sploh kaj naredili, da bi se počutlili drugače).

Ko nam je dolgčas, se nas veliko zateče v naše misli in fantazije. Človeški um je namreč močan čopič, ki je sposoben na prazno platno zdolgočasenega osebka naslikati izjemne podobe in situacije, ki služijo kot pobeg od zdolgočasenosti. Uporaba drog lahko velikokrat predstavlja ta pobeg od samega sebe od sveta.

Dolgčas torej v tej enačbi predstavlja spremenljivko
z močnim vplivom na odločitev za uporabo drog.

Psihoaktivne snovi spremenijo celotno dojemanje našega okolja in navsezadnje tudi naših notranjih procesov kot takih. Nekatere naslikajo čisto svoje procese, podobe, spet druge nam naredijo detajle in dogajanja bolj vpadljive. Vse to lahko prikaže uporabo drog kot zelo prijetno in privlačno početje z namenom hitrejšega minevanja časa.

Dolgčas ljudje velikokrat dojemamo kot stanje iz katerega moramo čim hitreje pobegniti. Stanja zdolgočasenosti namreč ne dojemamo kot orodja za motivacijo do novih in še neraziskanih možnosti, ki nam bodo ta dolgčas pomagale pregnati. Malokateri človek je sposoben sam sebi dopustiti, da bi se samo dolgočasil. Morda bi se moral sleherni izmed nas vprašati, če lahko to stanje mirovanja in razmišljanja doprinese tudi kaj dobrega in nam odpre poti in poglede na svet, ki jih prej zaradi nenehnega stanja aktivacije nismo morali  pretresti kot opcije.

Odločitev za uporabo drog iz dolgčasa lahko pride bodisi iz želje po eksperimentiraju, morda iz vrstniških vplivov ali iz odločitve, da si človek želi neke vrste pobega. V časih, ko smo primorani ostajati dalj časa med štirimi stenami z vsemi težavami in tegobami, ki smo jih morda prej uspešno tlačili pod preprogo umikanja in izogibanja interakcijam, je lahko odločitev za drogiranje pogojena še z željo po pobegu od težav.

Slednje pa lahko postane tudi problematično, saj nekaj, kar je prej preganjalo dolgčas nam po dolgotrajni uporabi zdaj predstavlja (še posebej ob pomanjkanju ’’robe’’) vir dolgočasja. To lahko vodi tudi v uporabo večjih doz ali drugih drog za doseganje enakega učinka, ko nam učinek neke droge ni več zadovoljiv, se lahko pojavi tudi želja po različnih kombinacijah, ki predstavljajo še dodatno fizično in psihično obremenitev.

Dobro je, da uporaba drog iz dolgočasja ne postane naša prvotna težava. Naši možgani se biološko hitro oprimejo aktivnosti, ki so močnejše, hitrejše, prijetnejše, zanimivejše, še posebej, če zanje ne potrebujemo veliko truda. Takšno vedenje želijo ponavljati, zato je ključno, da imamo vpogled v to, kaj se dogaja in kam lahko stvari vodijo in ali je to lahko za nas tudi škodljivo. Našim možganom je potrebno dati izkušnjo drugačnih, novih aktivnosti, idej, s katerimi bomo lahko prav tako »pomirjeni«, ko pride do dolgčasa. 

O vsem tem dogajanju pa se vedno lahko s kom tudi pogovorimo, saj nam lahko razmislek in poglobitev vase prineseta spoznjanja o sebi in nam posledično v roke položita orodja, ki jih potrebujemo za kvalitetnejše preživljanje prostega časa in spoznanje o t.i. manj tvegani uporabi drog.

Če si zaznal_a, da je uporaba prešla meje obvladljivega, lahko pokličeš na 041 730 800 ali pišeš na svetovanje@drogart.org, kjer ti bodo naše svetovalke pomagale.