Techno je že dolgo časa priljubljena glasbena zvrst po vsem svetu, zato je kar težko verjeti, da je bil nekoč del podzemnega gibanja. Oblikovali so ga različni kulturni, glasbeni in družbeni vplivi. Techno združuje afroameriško glasbo (chicago house, funk, electro, electric jazz) in evropsko elektronsko glasbo (Kraftwerk, Giorgio Moroder, Yellow Magic Orchestra). Lahko bi rekli, da se v njem združujeta afriški svobodni, neukročeni divji duh in evropski avantgardni, tehnični duh.
Začelo se je v Detroitu v ameriški državi Michigan, kjer je bil v začetku 80. let na pohodu electro, ki sta ga pod imenom Cybotron izdajala Juan Atkinson in Richard Davies. Enemu izmed svojih komadov sta dala naslov Techno city, ki je bil sposojen iz futuristične literature Alvina Tofflerja. Istočasno pa so z electrom začeli hip-hoperji z DJ-em Afrika Bambaataa, ki je samplal Kraftwerke. Nekaj let pozneje so začeli glasbo ustvarjati tudi trije srednješolski prijatelji, ki so skupaj obiskovali plesne zabave v Chicagu, kjer se je na klubski sceni že dobro prijel house. S svojim eklektičnim izborom jih je navduševal tudi radijski DJ Electrifying Mojo, ki je vrtel evropske uvoze, kot so Parliament, Prinz, B-52 in Kraftwerk, zraven pa v eter spuščal zvoke iz znanstvenofantastičnih filmov. Tako so v svojih kleteh začeli ustvarjati glasbo, ki je bila zelo drugačna od vseh obstoječih zvrsti in je zvenela futuristično. Povezovali so se z drugimi DJ-i, izmenjevali svoje znanje produkcije in veščine DJ-anja. To je bila t. i. bellevillska trojka iz predmestja (Juan Atkins, Kevin Saunderson in Derrick May). Ustvarjali so lastno glasbo na preprostih ritem-mašinah, ki je odražala njihovo filozofijo in presegala okvire zabavljaštva. Izraziti so želeli stanje duha mesta, v katerem so odraščali. V tistem obdobju je namreč naraščalo število robotov v avtomobilski industriji in s tem tudi število brezposelnih v Detroitu. Te okoliščine so močno zaznamovale zvok, ki so ga ustvarjali.
Ob koncu 80. let prejšnjega stoletja je svojo uporniško držo združevalo nekaj producentov v taboru založbe Underground Resistance, ki jo vodi »Mad« Mike Banks. To je bila že druga generacija producentov techna, ki so bili naklonjeni gverilskim taktikam in militantnim prijemom, med drugimi tudi anonimnosti svojih članov.
S svojo glasbo so želeli izraziti utopično idejo povezave človeka in stroja, upor nad prevlado strojev in boj za ohranitev človeške zavesti. Na tovrstne ideje je seveda vplivala že prej omenjena znanstvenofantastična literatura, ideja v ozadju glasbe pa je prihodnost, ki zaenkrat še ni določena, zato še vedno obstajajo različne možnosti zanjo. Postavljali so si vprašanje Ali sem srečen s tem, kdo sem, s tem, kako poteka moje življenje?, in odgovarjali nanj, da naj si vsakdo predstavlja sebe v prihodnosti in v smeri svojih ciljev naredi lastno tranzicijo. To je bil duh detroitskega techna.
Techno je tehnološki, je futurističen pristop do ustvarjanja muzike, nekaj, kar še ni obstajalo dotlej. S tehnične plati je naravni razvoj analogne glasbe. Forma techna je minimalistična in ustvarja hipnotično vzdušje, občutek človeške topline pa ustvarjajo z uporabo različnih sintetizatorjev, ki naj bi predstavljali človeško zavest.
Glede stanja na trgu pa takole: ob koncu 80. let se je zgodil preboj techna v Evropo. Medtem, ko v ZDA techno prav tako kot house ni doživel komercialnega uspeha, je v Evropi ta glasba hitro našla svoj krog navdušencev. Za izdajo kompilacije Techno! The New Dance School of Detroit so določili ime techno, ki je jasno ločevalo glasbo od chicago housa. Že čez nekaj mesecev je postal pop usmerjeni komad Big Fun skupine Inner City velika uspešnica. Na razvoj scene je močno vplival tudi uspeh komada S’Express (Theme from S’Express), ki je v Veliki Britaniji postal hit številka 1. Od takrat dalje so se v Evropi vrstili številni rave partiji, ki so privabljali vse večji krog navdušencev. To je spodbudilo tudi mnoge Evropejce, da so sami začeli ustvarjati glasbo. Danes govorimo že o več generacijah techna, številni producenti iz različnih evropskih mest so glasbi pustili svoj pečat. Techno pa je začel pridobivati zelo raznoliko podobo – od zelo trde na eni do povsem ambientalne na drugi strani. Ne glede na hitrost in čvrstost pa se za minimalistično in hipnotično formo skriva pot, ki naj bi nas pripeljala do trancea, kamor si vsi želimo.