Back icon

Music talk – heavy metal

Moj prispevek h glasbenem kolažu se bo nanašal predvsem na predstavitev heavy metala, ki ga poslušam že petnajst let. Za mnoge heavy metal ni nič drugega kot ogromno hrupa za prazen nič, kjer vsi bandi zvenijo enako…

Hrup, ki se ga povezuje s heavy metalom, ustvarjajo električne kitare, spuščene skozi celo paleto tehničnih pripomočkov (od distirzije do wah-wah pedala, ojačevalcev, bas kitare, neumornega mlatenja po kompletu bobnov itd.). Heavy metal s svojimi podzvrstmi je tako ena od najbolj vplivnih, prisotnih in raznolikih oblik rock glasbe, ki nima enotnega strinjanja o njegovem začetku.

Začne se že pri samem izvoru besede »heavy metal«; izraz se je sprva uporabljal med motoristi oziroma »bikerji« za opisovanje rohnjenja motorjev. Leta 1964 ga avtor Wiliam S. Burroughs uporabi v noveli Nova Express pri poimenovanju nekaterih likov (npr. The Heavy Metal Kid) in kot metaforo za težko zasvojljivo drogo (»With their diseases and orgasm drugs and their sexless parasite life forms — Heavy Metal People of Uranus wrapped in cool blue mist of vaporized bank notes — And the Insect People of Minraud with metal music«). Leta 1968 pa skupina Steppenwolf v besedilu pesmi Born to be wild (»I like smoke and lightning/Heavy metal thunder/Racin’ with the wind/And the feelin’ that I’m under«). Nasleden izraz heay metal izvira iz članka New York Times in se nananša na kritiko igranja kitare Jimi Hendrix-a, katerega zvok kitare naj bi zvenel kot da »težka kovina pada z neba« (»…like listening to heavy metal falling from the sky«).

Poznavalci in kritiki glasbe si niso enotni tudi pri začetku heavy metala kot glasbene zvrsti. Mnogi povezujejo heavy metal z bendi kot so Led Zeppelin, Deep Purple, Uriah Heep, spet drugi povezujejo njegov izvor s skupino Black Sabbath. Sama se bolj nagibam k mnenju, da so Black Sabbath skupina, ki je »kriva« za nastanek heavy metala, s katerimi se je vzpostavila ločnica s hard rock-om (kamor spadajo prej omenjene skupine).

Heavy metal je imel v svoji zgodovini vzpone in padce in ima danes mnoge različne podzvrsti. Pogovorno se več ne uporablja izraz heavy metal, ampak samo metal, saj je metal glasba postala zelo široka in raznolika glasbena zvrst, ki sega od heavy metala, preko thrash metala, do death, black, doom metala vse do nu metala.

Tradicionalni heavy metal je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja – predvsem zaradi presežka skupin in pomanjkanja inovativnosti – doživel stagniranje in izgubo popularnosti. Prodaja plošč je začela upadati, heavy metal je začel izgubljati bitko s punkom, discom in rokom. Kot odgovor na takšno stanje se v Veliki Britaniji pojavi t.i. New Wave of British Heavy Metal (NWOBHM), za katerega so bile značilne krajše in privačnejše pesmi, bolj sofisticirane tehnike produkcije in višji tehnični standardi. Najvidnejši predstavniki so Iron Maiden, Judas Priest, pozneje Saxon, Angelwitch in The Tygers of Pan Tang. Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so se pojavili skupine kot so Venom, Metallica in Slayer, ki so začele mešati heavy metal s hardcorom in punkom, kar je rezultiralo v hitro, agresivno glasbo z nizkimi grlenimi vokali ter družbeno kritičnimi ali sarkastičnimi besedili, znan pod imenom thrash metal. Iz thrash metala se je kasneje razvila bolj strašna, primarna oblika metala, death metal, za katerega je značilen grlen in brutalen vokal, atonalni vložki na kitari in poliritmična struktura kot nadgradnja thrash in black metal osnove. Skoraj izključna tema besedil sta smrt in propad. Naslednja podzvrst je black metal,  s skupinama Bathory (Švedska) in norveškimi bendi Mayhem, Emperor, Immortal, Darkthrone, Burzum, za katere so značilna satanistična besedila. King Diamond (pevec skupine Mercyful Fate) je začel s t.i. corpse paint-om – črnobel makeup, ki ga bendi uporabljajo na koncertih in naslovnicah, z namenom, da delujejo ne-človeški, kot demoni ali kot podobe okostnjakov. Za corpse paint sta značilna bel obraz in vrat, območje okrog oči in ustnic pa obrobljeno s črno barvo. Za black metal so značilni vreščeči in grleni vokali, zelo distorziran zvok kitar in hladna, temačna ter melanholična atmosfera. Naslednja podzvrst metala je progressive metal, kamor sodijo Dream Theater, Voivod in Watchtower. Za progressive metal je značilno eksperimentiranje, iskanje novih glasbenih struktur, uporaba in prepletanje elementov različnih žanrov in podžanrov, inovativnost in izvedbena virtuoznost. In končno, meni najljubša zvrst – doom metal – temelji na masivnih rifih Black Sabbath kitarista Tony Iommija in vplivu gothic rock skupin, kot sta Sisters Of Mercy in Fields of the Nephilim. Glavni predstavniki so My Dying Bride, Anathema ter Paradise Lost, ki jih imenujejo »Nesveta trojica« (»The Unholy Trinity«). Doom metal ima tudi veliko podzvrsti, kot so epic doom (Candlemass, Solitude Aeturnus, Solstice in Doomsword), stoner doom (Sleep, Consecration (Srbija), Acid King), sludge doom (Isis, Mouth of the Architect, Neurosis, Canyon Observer (Slovenija) in Cult of Luna), funeral doom (Eye of Solitude, Suffer Yourself), death/doom (Novembers Doom).

Ostale podzvrsti, ki jih bom samo omenila, so še folk metal, industrial metal, power metal, viking metal, pagan metal in še in še.