BENZODIAZEPINI

7. marec 2019|Droge|Vrste drog

Benzodiazepini so skupina psihoaktivnih substanc z depresorskimi učinki, ki so bili prvič sintetizirani v drugi polovici 20. stoletja. V medicini se uporabljajo kot zdravilo za lajšanje anksioznosti in podobnih težav v duševnem zdravju, pogosto pa se jih zlorablja tudi v rekreativne namene. Gre za substance, ki so zelo zasvajajoče in lahko v kombinaciji z drugimi depresorskimi drogami pripeljejo do smrtnih zapletov.


 

Prvi benzodiazepin, spojino klordiazepoksid, je leta 1955 nevede sintetiziral Leo Sternbach, ko je skušal razviti učinkovito pomirjevalo. Nad učinki spojin, s katerimi se je ukvarjal, je bil razočaran, zato je projekt opustil. Dve leti kasneje pa je njegov sodelavec Earl Reeder med čiščenjem laboratorija opazil kristale, ki so bili pravzaprav pozabljeni ostanki Sternbachovega projekta. Za kristale, ki so kasneje dobili ime klordiazepoksid, se je s testi izkazalo, da imajo močne pomirjevalne učinke. Temu je sledil nagel razvoj ostalih benzodiazepinov, ki so se do sedemdesetih let prejšnjega stoletja dodobra uveljavili v medicini in nadomestili svoje predhodnike s podobnimi hipnotičnimi učinki.

Nekateri od najbolj znanih benzodiazepinov so alprazolam (tržno ime je Xanax, Helex …), diazepam (Valium, Apaurin), midazolam (Dormicum), etizolam in drugi.

 

Učinki

Benzodiazepini imajo depresorski učinek na človekov centralni živčni sistem, kar pomeni, da ga upočasnjujejo (npr. povzročijo počasnejše dihanje). Učinkujejo na GABA-receptorje in imajo pomirjevalne in uspavalne učinke, zato se v medicini uporabljajo za lajšanje težav, povezanih z anksioznostjo, paničnimi napadi in nespečnostjo. Vendar pa je treba benzodiazepine, četudi za lajšanje zdravstvenih težav, uporabljati previdno in pod nadzorom zdravnika, saj obstaja nevarnost predoziranja, nastanka zasvojenosti ali celo smrtnega izida, če z jemanjem prenehamo nenadoma. Prav iz teh razlogov se v medicini dandanes za zdravljenje anksioznih motenj bolj uveljavljajo SSRI-antidepresivi.

 

Učinki, odvisno od konkretnega benzodiazepina, nastopijo po 20–90 minutah. Pri kratkodelujočih benzodiazepinih (npr. alprazolamu) učinki trajajo 5 do 8 ur (z do 24 ur »after efekta«), pri dolgodelujočih (npr. diazepamu) pa trajajo 12 do 24 ur (z do 48 ur »after efekta«). Učinki lahko vključujejo:

  • sedacijo
  • evforijo
  • dizinhibicijo čustev ali zmanjšano čustvovanje
  • zmanjšano anksioznost (tesnobo)
  • zmanjšano sposobnost analitičnega razmišljanja
  • upočasnitev dihanja in bitja srca
  • slabšo motoriko ali izgubo kontrole nad lastnim telesom
  • težave s spominom in amnezijo
  • omotičnost in slabost
  • lažen občutek treznosti
  • kompulzivno redoziranje

 

»After efekti« pa lahko vključujejo:

  • povratno večjo anksioznost
  • izčrpanost, zaspanost
  • razdražljivost
  • težave s spominom
  • težave z urejanjem misli

 

Stranski učinki

Posebej nevaren je lažen občutek treznosti, ki lahko vodi do kompulzivnega redoziranja (ponovne uporabe substance v kratkem času). Benzodiazepini v večjih dozah zaradi svojih depresorskih učinkov lahko povzročijo predoziranje, ki lahko vodi v komo, smrtno nevarno pa je kombiniranje z drugimi depresorskimi substancami. Hkrati povzročajo močno psihično in fizično zasvojenost. Slednje se ne sme nenadno prekiniti, saj so odtegnitveni simptomi lahko smrtno nevarni. V primeru zasvojenosti z benzodiazepini je nujno, da si poiščemo strokovno pomoč.

 

Odtegnitveni simptomi

Oseba, ki je fizično zasvojena, lahko ob zmanjšanju ali prenehanju uporabe izkusi nekatere od naslednjih simptomov: slabost, nespečnost, razdraženost, tesnobo, depresijo, strah, paranoje, krče, bolečine v mišicah, motnje vida, tremor, potenje, bruhanje in epilepsiji podobne napade. Ker telo postane od substance odvisno, je dozo nujno treba najprej postopoma zmanjševati, preden oseba z uporabo popolnoma prekine. Najbolje je, da se to počne pod zdravniškim nadzorom.

 

Načini uporabe in doziranje

Najbolj običajno se benzodiazepine dobi v obliki farmacevtskih tablet in se jih zaužije peroralno. Redko se pojavljajo tudi v obliki prahu, navadno bele barve, ki se ga lahko snifa.

 

Doze pri oralni uporabi

! Doze se razlikujejo glede na konkretne benzodiazepine. Natančno primerjavo si lahko ogledaš tukaj.

 

Alprazolam

Lahka: 0,25–0,5 mg

Srednja: 0,5–1,5 mg

Močna: 1,5–2 mg

 

Diazepam

Lahka: 2,5–5 mg

Srednja: 5–15 mg

Močna: 15–30 mg

 

Zmanjševanje škode

  • Če se že odločiš za uporabo, uživaj benzodiazepine v majhnih dozah in jih nikoli ne mešaj z ostalimi depresorskimi drogami (alkohol, opiati, GHB/GBL …), saj obstaja velika nevarnost predoziranja.
  • Ne uporabljaj jih pogosto, saj povzročajo močno zasvojenost.
  • Na uporabo se predhodno pripravi in si doze pripravi vnaprej, saj se pri benzodiazepinih pogosto pojavita lažen občutek treznosti in kompulzivno redoziranje.
  • Nikoli ne vozi nikogar ali ničesar pod vplivom benzodiazepinov.
  • Svojih težav ne skušaj reševati na lastno pest z benzodiazepini s črnega trga, raje obišči zdravnika ali pa se oglasi v DrogArtovi ali kateri drugi svetovalnici.
  • Ob morebitnem nastanku zasvojenosti poišči kvalitetno strokovno pomoč (osebni zdravnik, psihiater, DrogArt, Stigma, druge nevladne organizacije …)
  • Po partiju se ne »spuščaj« z benzodiazepini. Mešanje s katerimi koli substancami je vedno nevarno početje. Svojemu telesu raje privošči kvaliteten obrok in kakovosten spanec, ki bo slej ko prej nastopil sam.
  • Pri benzodiazepinih, kupljenih na črnem trgu, je še posebej pomembno laboratorijsko testiranje zaradi možnosti ponaredkov oziroma lažnih tablet. Četudi na tableti piše npr. »Xanax«, to ni nikakršno zagotovilo, da tableta zares vsebuje alprazolam, ampak lahko vsebuje kateri drug, močnejši benzodiazepin ali pa čisto nekaj drugega.
  • Če oseba, ki je zaužila benzodiazepin, izgubi zavest, jo položi v položaj za nezavestne in ne odlašaj s klicem na 112.

 

Mešanje

Mešanje z drugimi depresorji (alkohol, GHB, GBL, barbiturati, opioidi in opiati, hipnotiki idr.) potencira negativne učinke, kar lahko hitreje privede do depresije dihanja, nezavesti in celo smrti. Poveča se tudi sproščenost mišic in težave s spominom, nastopita lahko tudi slabost in bruhanje.

Mešanje s stimulansi (ekstazi, MDMA, kokain, spid …) je nevarno zaradi medsebojnega maskiranja učinkov obeh drog. Kombinacija benzodiazepinov s stimulativnimi drogami privede do večje dizinhibicije čustev, zmanjšane kontrole nad telesom in težav s spominom. Nastopita lahko tudi slabost in bruhanje.

Mešanje z disociativi (ketamin idr.) poveča sedativne učinke benzodiazepinov, kar lahko povzroči izgubo kontrole nad lastnim telesom, težave z mišljenjem in čustvovanjem, amnezijo in razne deluzije in derealizacijo. Nastopita lahko slabost in bruhanje, obstaja pa tudi možnost padca v nezavest in predoziranja.

 

Pravne posledice

Legalnost substance v Sloveniji lahko preveriš na naslednji povezavi.

Četudi se benzodiazepini uporabljajo v medicini, so izven okvira zdravstva prepovedani!

 

Testiranje
Več informacij o testiranju najdeš na naslednji povezavi. Za dodatne informacije o testiranju lahko tudi pišeš na testiranje@drogart.org ali pokličeš na 01/439 72 70.

 

Reakcije barvnih reagentov

Testiranje benzodiazepinov s hitrimi reagenti ni najbolj primerno, ker je večina reagentov brez barvne reakcije. Zaradi možnosti pojavljanja ponaredkov močno priporočamo laboratorijsko testiranje, ki pokaže točno vsebnost psihoaktivnih snovi in ostalih primesi.