MDMA namreč lahko povzroči moteno izločanje ADH (anti diuretski hormon), kar povzroči zadrževanje vode v telesu. Voda tako vdre v celice, ki se napihnejo. Pride do napihnjenosti organov in ker so možgani omejeni z lobanjo, so naenkrat lahko preveliki za lobanjo, zaradi česar pride do hudih poškodb možganov.
Še posebno nevarno je, če zadeti od ekstazija pijemo velike količine čiste vode. Ker ekstazi oz. MDMA zmede in onesposobi mehanizme, ki uravnavajo odvajanje vode iz telesa, je vode naenkrat preveč, zato začne vdirati v celice. Možganski edem lahko povzroči hude, nepopravljive okvare možganov, neredko pa tudi smrt.
Kako pride do tega?
V telesu obstaja izjemno natančen mehanizem uravnavanja količine vode. Eden izmed glavnih regulatorjev tega ravnovesja je antidiuretski hormon (ADH). Ta hormon se v telesu sprošča takrat, ko je vode premalo, in preko zmanjšanja količine urina poskrbi, da telo ne izgublja dodatne vode. Ob zaužitju MDMA se pri nekaterih ljudeh, ADH prične prekomerno izločati. S tem telo dobi signal, da ima premalo vode, zato pride do hude žeje in zadrževanja vode, čeprav bi jo v normalnih razmerah moralo odvajati.
Poleg zgoraj opisanega k nastanku možganskega edema pripomore še to, da telo s potenjem poleg vode izgublja tudi sol. Če telesu vračamo samo vodo, soli pa ne, lahko nastanejo težave, saj pride v telesu do pomanjkanja soli ob relativnem presežku vode. Znotraj celic ostaneta namreč količini vode in soli najprej enaki kot prej. Ker telo ves čas stremi k ravnotežju, hoče to na novo nastalo neuravnoteženo stanje (t.j. več vode v žilah in medceličnem prostoru kot v celicah) znova uravnovesiti. Zato začne voda vdirati v celice; torej od tam, kjer je je preveč, tja, kjer je je premalo). Celice zatečejo, se povečajo kot balon, v katerega natakamo vodo, in posledično se povečajo tudi organi, ki so iz teh celic sestavljeni. To povečanje pa je za možgane zelo kritično, ker se možgani, ki so obdani s trdo lobanjo, ne morejo nenadzorovano širiti. Možgani postanejo preveliki za lobanjo, zato pride do zvišanja pritiska v lobanji in nepopravljivih okvar možganov.
Kako spoznamo, da gre za možganski edem?
- krči;
- bruhanje;
- glavobol;
- zmedenost, nezavest;
- huda žeja.
Običajno človek z začetnim možganskim edemom izgleda tako, kot da bi bil močno zadet ali pijan. Obenem pa je hudo žejen. Zato je res zelo pomembno, da čim s kančkom možganov posumiš, da bi lahko šlo za možganski edem, takoj kontaktiraš DrogArt ekipo ali reševalce. Takojšnje in pravilno ukrepanje namreč v tem primeru lahko reši življenje.
Kaj lahko storimo, da do tega ne bo prišlo?
- Pred možganskim edemom se najbolje zaščitimo tako, da ekstazija oz. MDMAja ne vzamemo.
- Če se vseeno odločimo vzeti ekstazi, je zelo pomembno, da pijemo izotonične pijače (da telesu dovajamo tudi soli), in sicer ne več kot 1/2 litra na uro.
- Pomembno je tudi samoopazovanje. Če se vam zdi, da ste preveč zadeti, nikakor ne poizkušajte “sprati” zadetosti z velikimi količinami vode, saj s tem lahko povzročite možganski edem.
- Če se vam zdi, da bi pri tebi ali prijatelju lahko šlo za možganski edem, takoj kontaktirajte DrogArt dežurno ekipo ali reševalce.
Substance, ki povzročajo možganski edem, so MDMA oz. ekstazi.