Občutki tesnobe se pojavijo tako zaradi strahu pred okužbo, zaradi izolacije, strahu pred osamljenostjo, strahu za preživetjem in so povsem običajna reakcija na nastale okoliščine, a se nanje različno odzivamo. Nekateri se lahko odzovejo z »zamrznitvijo«, z občutki otopelosti, pasivnosti in izogibanjem čustvovanja. Lahko pride tudi do zanikanja nevarnosti.
Človeška sposobnost čustvovanja ni namenjena temu, da bi bilo naše življenje sočno, romantično in vznemirljivo, ampak imajo čustva pomembno vlogo v našem preživetju in kakovosti življenja. Vsako čustveno doživetje pomeni motiv za ukrepanje. Neko neprijetno čustvo nas sili k spremembi novonastale situacije, ki ni v skladu z našimi vrednotami (Meško, 2017).
Vsako čustvo ima torej svojo funkcijo – prijetna čustva nas vodijo k ponavljanju vedenja, ki nam sproža prijetna čustva, neprijetnih pa se želimo izogniti in nekaj spremeniti. Čustva nam pomagajo usmerjati naše življenje.
V teh časih, ko čakamo na razplet glede situacije s korona virusom, je pomembno, da svojih občutkov tesnobe, morda depresivnih občutkov ne lajšamo z uporabo drog, kot so alkohol, trava, stimulansi (MDMA, amfetamini, kokain,…). Še posebej nepriporočljiva je uporaba psihadelikov, saj naše psihično počutje, ki ga spremljata strah in negotovost ne bosta pripeljala do želenih rezultatov, temveč le do kakšnega bad tripa.
Pri uporabi drog namreč lahko pride do spremenjene zaznave realnosti, poleg tega pa se pri človeku zelo okrepi doživljanje notranjega sveta (čustev, telesnih občutkov …). Ta občutenja so lahko prijetna, lahko pa so zelo neprijetna in težavna ter lahko pripeljejo do večje duševne stiske. Lahko se tudi zgodi, da še tudi več dni ali celo tedne po uporabi psihoaktivnih snovi naše telo in psiha ne uspeta vzpostaviti ravnovesja (nespečnost, nihanje razpoloženja, anksioznost, depresija, paranoične misli in predstave). Takrat je priporočljivo, da se z nekom o tem pogovorimo ali poiščemo pomoč, saj gre lahko za resnejše psihične težave.
Lajšanje težav (tesnobe) z uporabo drog lahko privede tudi do zasvojenosti, saj s tem krepimo napačne vzorce lajšanja in reševanja stisk. Pomembno je, da sprejmemo nastalo situacijo kolikor se da in si dovolimo čutiti tesnobo. To vodi k njenemu zmanjšanju in obenem omogoča, da ne zanikamo potencialne nevarnosti, ki jo prinaša situacija. Situacijo vzamemo v zakup, saj vemo, da vpliva nanjo nimamo (razen tega, da se držimo preventivnih ukrepov). Nima smisla, da odganjamo tesnobo, saj bo postala še bolj tečna in nadležna; če pa ji pustimo čas, da jè in da mine, potem nanjo pozabimo in lahko nadaljujemo z aktivnostmi, ki nam pomagajo se počutiti varnejše in dobro v svoji koži.
Dobro je, da znamo poskrbeti za naše boljše duševno počutje – lahko organiziramo virtualno druženje oz. pitje kave s prijatelji, lahko gremo sami na sprehod, skrbimo za redno in kvalitetno prehrano, si vzamemo čas za spanje, meditiranje, branje, gledanje serij, načrtovanje stvari za prihodnost, itd. Na spletu trenutno kroži veliko idej, kaj početi. A če si že preveč bombardiran z vsemi temi informacijami, potem si mogoče samo vzemi čas za telefonski klepet s prijatelji in tako skupaj razmišljajte kaj in kako naprej, se morda med sabo posmejete situaciji ali pa se le pritožujte nad tem, kako je vse skupaj »ena cela zmešnjava«.
V kolikor potrebuješ dodatne informacije o korona virusu, pokliči številko 080 1404. Prav tako je na voljo veliko drugih pomoči, kamor se lahko obrneš, če imaš težave s spoprijemanjem z nastalo situacijo (npr. psihosocialna pomoč v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana, Klic v duševni stiski, TOM telefon za otroke in mladostnike, spletni portal NeBojSe, itd.).
Prav tako se lahko obrneš tudi na DrogArt Svetovalnico (svetovanje@drogart.org, 041 730 800), kjer ti bomo svetovali glede težav, povezanih z uporabo drog, ali pa te usmerili kam, kjer ti bodo znali pomagati.