Back icon

Etizolam

Etizolam je benzodiazepinski analog, ki se uporablja kot sredstvo proti nespečnosti in tesnobi.

Etizolam (Depas, Etilaam, Etizola, Sedekopan) je substanca iz skupine tienodiazepinov in deluje zelo podobno kot benzodiazepini (alprazolam, diazepam, klonazepam, …), čeprav se po sami kemični strukturi od njih rahlo razlikuje.

Etizolam je v nekaterih državah predpisan za zdravljenje nespečnosti ter tesnobnih motenj (npr. panični napadi in generalizirana anksiozna motnja). Učinkovito in hitro blaži panične napade ter tesnobo, vendar redna uporaba vodi v hudo zasvojenost, zato uporabo brez zdravniškega nadzora močno odsvetujemo.

Učinki

Etizolam aktivira iste benzodiazepinske receptorje, kot ostale podobne substance (npr. diazepam-Apaurin). Veča učinkovitost in učinek nevrotranzmiterja GABA, kar posledično sproži terapevtske in neželene učinke.

Učinkuje kot antikonvulziv (proti krčem), mišični relaksant, uspavalo ter anksiolitik (zmanjšuje tesnobo). Uporabniki poročajo o kompulzivnem/nenadzorovanem redoziranju te substance in o izgubi spomina v času zadetosti.

Pogosta je rekreacijska uporaba, saj povzroča intenzivnejšo evforijo kot ostali benzodiazepini. Učinki se pojavijo hitro in trajajo 2-4 ure.

 

Učinki nastopijo po 15-30min in vključujejo:

  • sproščenost, brezskrbnost
  • izničenje tesnobe
  • fizično sproščenost, mišično relaksacijo
  • dizinhibicijo
  • zaspanost
  • šibkost
  • utrujenost
  • lažen občutek treznosti/prisebnosti
  • upad kognitivnih sposobnosti
  • vrtoglavico
  • izbubo nadzora nad telesom
  • izgubo nadzora nad lastnim vedenjem

 

Stranski učinki in zasvojenost

Etizolam povzroča zelo močne sedativne učinke, prav tako pa močno učinkuje na odločanje in zniža sposobnost razsodnega razmišljanja. Zato je zelo pomembno, da pod vplivom etizolama ne vozite oziroma počnete kar koli, za kar potrebujete dobre reflekse in trezno razmišljanje.

Po poročanjih se je v nekaterih primerih redne uporabe pojavil blefarospazem. Gre za nenormalo krčenje vek. Te simptomi so ponavadi opazni le nekaj dni, v nekaterih primerih pa je šlo za kronične in doživljenjske probleme. Nekateri uporabniki poročajo o občutkih depresije pod vplivom etizolama.

Podobno kot benzodiazepini, tudi etizolam spada med psihofizično zasvojljive droge. Kronična uporaba lahko povzroči zelo hudo zasvojenost. V primeru, da je dolgotrajna uporaba nenadoma prekinjena, se lahko pojavijo odtegnitveni simptomi, ki vključujejo: tesnobo, tresenje, nespečnost, pomanjkanje apetita, panične napade, epileptične napade in smrt. Ko pride do zasvojenosti, je spuščanje izredno nevarno in potencialno smrtonosno, zategadelj je nujno postopno spuščanje, po možnosti pod zdravniškim nadzorom.

Načini uporabe in doziranje

Ponavadi se pojavlja v tabletah različnih jakosti (0.5, 1.0, 2.0mg)  ter v obliki čistega prahu. Obstajajo pa tudi poročila o pivnikih, ki vsebujejo etizolam. V primeru, da imamo etizolam v obliki čistega prahu, je potrebna izjemna previdnost zaradi zelo nizkih odmerkov. Pravilen odmerek lahko določimo samo s pomočjo analitske tehtnice in priprave raztopine, ki jo je lažje natančneje odmeriti.

Kot večina benzodiazepinov, tudi etizolam ni topen v vodi, zato snifanje zdrobljenih tablet ali praška ni učinkovit način vnosa v telo. Ponavadi se etizolam uporablja podjezično ali oralno.

Doze pri oralni uporabi

Lahka                    0,5 – 1 mg

Srednja                 1 – 2 mg

Močna                   2 – 5 mg

1mg Etizolama se (po poročilih uporabnikov) lahko primerja s približno 10mg diazepama (Apaurin, Valium), 0,5mg alprazolama (Helex, Xanax) in 0,5mg klonazepama (Rivotril).

Zmanjševanje tveganj

  • Ne uporabljati redno, saj povzroča močno zasvojenost.
  • Pod vplivom etizolama ne vozite oziroma počnete karkoli, za kar potrebujete dobre reflekse in trezno razmišljanje.
  • Dozirajte previdno, saj je etizolam aktiven v izredno majhnih količinah.
  • Zaradi možnosti kompulzivnega redoziranja, vnaprej pripravite količino substance, ki jo nameravate zaužiti v določeni priložnosti.
  • V primeru zasvojenosti se izognite nenadnim prekinitvam. Natedite plan postopnega zmanjševanja, najraje s pomočjo strokovnjakov.

Mešanje

Mešanje z ostalimi depresorskimi drogami (opioidi, alkohol, benzodiazepini, GHB): je močno odsvetovano! Ob hkratnem uživanju pride do sinergističnega efekta (1 + 1 = 3), kar pomeni da se učinki drog potencirajo in ne seštevajo. Vse te substance močno vplivajo na nadzor telesa in lahko povzročajo slabost, bruhanje in nezavest, kar v najslabših primerih lahko privede do zadušitve. Močno se poveča tudi možnost fizičnih poškodb, nesreč…

Mešanje s STIMULANSI: Kombinacija je nevarna, saj zaradi medsebojnega maskiranja učinkov obeh drog hitreje pride do predoziranja katerekoli izmed njih.

 

Pravne posledice in testiranje

Legalnost substanc v Sloveniji lahko preveriš na naslednji povezavi.

Testiranje

Več informacij o testiranju najdeš na naslednji povezavi. Za dodatne informacije o testiranju lahko tudi pišeš na testiranje@drogart.org ali pokličeš na 040 756 602.