Hepatitis B

Hepatitis je vnetje jeter, ki ga najpogosteje povzročajo virusi, lahko pa tudi drugi dejavniki, kot so pretirano uživanje alkohola, zdravila, kemikalije, spremenjen imunski sistem. Med virusi so najpogostejši povzročitelji vnetja jeter virusi hepatitisa A, B, C, D in E. Med seboj se razlikujejo po načinu prenosa okužbe in učinkovanju na zdravje.

Virus hepatitisa B (HBV) je virusna nalezljiva bolezen, ki prizadene jetra. Okužba z HBV se lahko pokaže kot akutni in kronični hepatitis (vnetje jeter), ciroza in rak jeter. Pogosto virus ne povzroči akutnega vnetja in okužba dolga leta ali celo do konca življenja poteka brez zdravstvenih težav, zato se večina okuženih ne zaveda, da so možni prenašalci virusa.

Prenos virusa hepatitisa B

Oseba, ki ima vsaj 6 mesecev od okužbe v krvi HBV, je kronični nosilec virusa, ki ostane v organizmu več let in desetletij. Približno 10% oseb, ki prebolijo okužbo z HBV, ostanejo trajni nosilci HBsAg, kar pomeni, da so doživljenjsko kužni in lahko okužijo druge osebe. Večina kronično okuženih je zdravih nosilcev HBV brez znakov bolezni jeter. Pri ostalih pa bolezen poteka kot blago vnetje ali pa kot hitro napredujoče vnetje, ki vodi v hudo okvaro jeter. Inkubacijska doba (čas od okužbe pa do izbruha bolezni) je od 4 do 28 tednov. Virus hepatitisa B se nahaja v krvi, slini, spermi, vaginalnem izločku, urinu in mleku doječe matere. Do okužbe pride ob izpostavljenosti okuženi krvi ali drugim telesnim tekočinam.

Potek okužbe z virusom hepatitisa B

Najpogostejši način prenosa je spolni odnos z okuženo osebo. Med intravenskimi uživalci nedovoljenih drog se hepatitis B širi s souporabo okuženih igel in drugega pribora za injiciranje. Podobno se lahko okužba prenaša pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka v času nosečnosti. Hepatitis B je razširjen po vsem svetu in predstavlja velik javnozdravstveni problem – na svetu je več kot 240 milijonov ljudi kronično okuženih s HBV; vsako leto zaradi akutnega ter kroničnega hepatitisa B in njegovih posledic umre približno milijon ljudi; 15% do 25% oseb, ki se okužijo v otroštvu, umre zaradi jetrnega raka ali zaradi ciroze jeter. Približno teden do dva pred izbruhom bolezni ima bolnik slabši tek, je utrujen, toži zaradi slabosti, ima glavobol, povišano telesno temperaturo. Lahko ima drisko ali je zaprt. Urin je lahko temen, blato pa svetlo obarvano. Nekatere srbi koža. Ti bolezenski znaki so prisotni pri manjšem številu okuženih, saj večina oseb, ki se z virusom okuži, okužbo preboli brez bolezenskih znakov. Preboleli hepatitis B običajno zapušča trajno imunost. Virus pa lahko pri nekaterih ostane znotraj jetrnih celic. Ob hudi okvari imunosti je možno, da se hepatitis B ponovno pojavi. Akutni hepatitis B se večinoma zdravi simptomatsko, v primeru huje potekajoče bolezni se uporabijo protivirusna zdravila; pri najhujši obliki bolezni pa je zaradi popolne odpovedi delovanja jeter potrebna presaditev. Protivirusna zdravila lahko uporabimo pri zdravljenju kroničnih oblik hepatitisa B. Zdravljenje je praviloma dolgotrajno, lahko  tudi doživljenjsko.

Zaščita pred okužbo s hepatitisom B

Za preprečevanje okužbe z virusom hepatitisa B je na voljo učinkovito cepivo. V Sloveniji je cepljenje obvezno za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo. Cepljenje je obvezno tudi za družinske člane in spolne partnerje oseb s kroničnim HBV, dializne bolnike, zdravstveno osebje itd.