Hepatitis A

Hepatitis je vnetje jeter, ki ga najpogosteje povzročajo virusi, lahko pa tudi drugi dejavniki, kot so pretirano uživanje alkohola, zdravila, kemikalije, spremenjen imunski sistem. Med virusi so najpogostejši povzročitelji vnetja jeter virusi hepatitisa A, B, C, D in E. Med seboj se razlikujejo po načinu prenosa okužbe in učinkovanju na zdravje.

Hepatitis A povzroča vnetje jeter, to je črevesno nalezljivo bolezen – hepatitis A (virus HAV). Virus se prenaša z zaužitjem kontaminirane hrane in vode ali z neposrednim stikom z okuženo osebo, spolni način prenosa pa predstavlja analno-oralni stik. Virus je izjemno odporen na škodljive zunanje dejavnike, kot so kislina, organska topila (eter, kloroform), toploto (uniči ga segrevanje nad 85°C), sušenje, klorove spojine, detergente, zamrzovanje (preživi tudi pri - 20°C), v onesnaženem materialu preživi več mesecev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto za hepatitisom A zboli okoli 1,4 milijona ljudi.

Prenos virusa hepatitisa A

Z virusom se lahko zaradi neurejenih higienskih razmer in nehigienskega rokovanja okužijo vsa živila, še posebej pogoste pa so okužbe z onesnaženo vodo, mlekom, pijačami z ledom, kruhom, sendviči, hladnimi narezki, solato, sadjem, sadnimi sokovi, zamrznjenimi sadeži, polži, raki in s školjkami. Voda, školjke in solata so najpogostejši viri okužbe. Prenos okužbe poteka po fekalno-oralni poti. Glavni vir okužbe je blato obolelih ljudi. Virus se z blatom izloča do pet tednov po okužbi, v blatu preživi več kot mesec dni. Z nehigienskim ravnanjem in razmerami (pomanjkljivo umivanje rok, neurejen kanalizacijski sistem, zalivanje, gnojenje vrta z gnojnico ipd.) se lahko virus zanese v živila, pitno vodo, površinske vodotoke in morje. Človek se lahko z virusom okuži posredno z zaužitjem živil, pitne in morske vode, onesnaženih z blatom obolelih ljudi. Neposredno se pa prenaša s človeka na človeka, z neposrednim stikom z izločki obolelega, s spolnim kontaktom (analno-oralni stik) in redko s krvjo in injekcijskimi iglami. Virus se v živilu ne razmnožuje, zato je za okužbo potrebno zaužitje zadostnega števila virusov z živilom. Infektivna doza (to je najnižje število mikroorganizmov, ki povzročijo bolezen) znaša od 10–100 virusov.

Potek okužbe z virusom hepatitisa A

Virus vstopa v telo skozi usta v prebavila, iz prebavil s krvnim obtokov vstopa v jetra. V jetrnih celicah se nato razmnožuje, kar povzroči vnetje in poškodbo jeter. V večini primerov se najprej pojavijo nespecifične težave zaradi vnetja jeter: utrujenost, slabo počutje, bolečine pod desnim rebrnim lokom. Po tem praviloma pride do rumenice kože (zlatenice), blato dobi svetlo barvo, urin pa temno. Pri otrocih so simptomi blažji, pri starejših pa hujši. Pri otrocih so tudi pogoste okužbe brez simptomov. Večina bolnikov ozdravi po nekaj tednih brez zapletov. Pri hepatitisu A ni kronične oblike. Prebolela bolezen zapušča trajno odpornost.

Zaščita pred okužbo s hepatitisom A

Za preprečevanje okužbe z virusom hepatitisa A je na voljo učinkovito cepivo. Pred okužbo se lahko zaščitite z uporabo kondoma, na potovanju v dežele s slabšimi higienskimi razmerami uživajte le ustekleničeno vodo in druge pijače, sadje in zelenjavo v olupku ter toplotno dobro obdelano hrano.