Od psihedelikov do terapije

27. januar 2022|Novice|Aktualno|Obvestila|Droge

Nedavno smo se v Berlinu udeležili predavanja o uporabi psihedelikov v psihoterapevtskem procesu (From psychedelics to therapy). Razpravo so vodili štirje predavatelji iz različnih držav in iz različnih organizacij, vsem pa je bilo skupno dobro poznavanje psihedelikov.


Uporaba psihedelikov v psihoterapevtskem procesu pravzaprav ni novost, zanimanje zanjo je zaznavno že nekaj desetletij. Učinki naj bi bili pozitivni predvsem pri zdravljenje odvisnosti, anksioznosti in obravnavi depresije, pa tudi za lažje dostopanje do potlačenih vsebin. Tema pogovora je bila tudi jemanje psihedelikov izven terapije, recimo v domačem okolju ali v klubih.  Naj povem, da sem takoj postala izjemno pozorna na povedano, saj so psihedeliki zelo specifični in je ob konzumiranju potrebna velika mera previdnosti, saj so učinki lahko zelo nepredvidljivi, intenzivni ali pa celo povzročijo (re)travmatizacijo. Drži, da se ljudje uporabe psihedelikov velikokrat poslužujejo ne samo zaradi lepih vizualij, ampak tudi, da bi odkrili svoje pozabljene dele ali našli neke ’’višje odgovore’’ in da se zavedajo neprijetnih občutij, ki lahko spremljajo njihov trip.  Res pomembno se je zavedati, da sta tu set in setting, eni izmed najbolj pomembnih smernic zmanjševanja tveganja, ki ju je za pozitivno psihedelično izkušnjo potrebno upoštevati. Ob tem sem se spraševala če sta set in setting sploh lahko primerna v nekem klubu, kjer je nešteto dražljajev: utripanje laserjev, intenzivni vonji, zvoki in množica neznanih ljudi, ki nas obkrožajo v klubskih okoljih. Brez dvoma bi bil moj odgovor NE.

 

Govorci so razpravljali o tem, da ljudi ne smemo vnaprej podcenjevati in naj jim raje rečemo nekaj v smislu ’’dokler ne probaš, ne veš.’’ Tak način razmišljanja, še najbolj pa izražanja tega na predavanju, se mi je zdel zelo problematičen. Seveda se strinjam, da ljudi ne moremo podcenjevati, ampak še bolj kot to, pa ne smemo podcenjevati vpliva substanc na ljudi.

 

Med predavanjem sem se abstraktno ukvarjala z reševanjem naslednjega problema. Kaj se zgodi z osebo v zakajenem prostoru, če se spomni določene travme, ki je pred tem (z razlogom, kot obrambni mehanizem) pospravljena na varno. Pojavi se lahko vdor nezavednih vsebin v zavedno, panika ali tesnoba, ki jih je potrebno po izkušnji ponovno integrirati- to lahko kakovostno dosežemo v dobrem psihoterapevtskem procesu ali v nekem varnem okolju. Skoraj naivno se mi zdi enačenje psihedeličnih izkušenj z izkušnjami z ostalimi drogami (pri katerih je stik z realnostjo vseeno bolj mogoč), zato se mi zdi res pomembno, da se oseba, ki se odloči za psihedelike, zaveda pasti, ki jih lahko njihova uporaba povzroči.

 

Zapisala: Anja Trobec, DrogArt sodelavka na programu