odKrit: Nov začetek... Yet again.

3. avgust 2020|Novice|Aktualno|Obvestila

I got some good news. Preselil sem se v veliko boljše stanovanje. Za sabo sem pustil kletno sobo z vlago in oknom, ki je že davno izgubilo bitko z vetrom. Po hiši sem pogosto srečeval miši in podgane and in one wierd case tudi kačo. Izpod starih sten so me obiskovali pajki, ki jih še nikoli v življenju nisem videl, one tough guy je po mojem udarcu s čevljem preprosto naprej hodil, If he could talk, bi me zagotovo poslal v tri krasne.


I would love to say, da je bila moja odločitev, da se preselim, ampak je to odločitev zame sprejela lastnica, ko sem opletal jezik tam, ko ni bilo treba. Dvanajst dni sem imel časa, da si najdem novo nastanitev. Somehow mi je uspelo najti novo nastanitev, in to celo a very good one. I have a huge room z lastnim balkonom and surprise, surprise v kuhinji imamo toplo vodo. Zadnjo leto in pol sem živel v hiši, kjer je bila v kuhinji samo hladna voda in pod tušem samo topla. Pozabil sem že kako sem nekoč užival stopiti pod leden tuš, da te prebudi hitreje kot katera koli substanca.

Za sabo puščam kraj, ki mi je zadnja tri leta predstavljal dom. Od programa, zavetišča do dveh selitev... I loved that city. Pogrešal bom ljudi, ki so mi stali ob strani, ko ni bilo v meni kančka upanja ali želje po lepšem jutri. You know who you are in se vam globoko zahvaljujem.

Ko sem zapuščal hišo, kjer je Pinki dekle prekmalu zaključila svoje življenje, sem se ustavil pri vratih njene sobe in pomislil: ’’Odhajam, a ne brez tebe. Kamorkoli me življenje odpelje, bo tvoj optimizem, veliko srce in iskreno prijateljstvo moj večni popotnik.’’ Meseci minevajo odkar je ni, a spomini nanjo ostajajo živi. Opazil sem, da govorim veliko o njej, a počasi se iz tragične bolečine premika v obujanje spominov skozi anekdote in posrečene dogodke, ki sva jih preživela skupaj. I wish you could be here, so we could move in a new place together. I know how much you wished for that to happen.

So, here we are. V sredo bo dva tedna odkar uživam my new place. Novo okolje, nove priložnosti so me navdale že z dolgo pozabljenim optimizmom. Maybe, just maybe lahko najdem neko alternativo življenja, ki bo na dolgi rok uspešno. Posledično sem se aktivno lotil urejanja stvari v življenju, ki sem jih prikladno igniroral, določene tudi leta. It’s my luck, da je pri temu bila moja desna roka Drogartova Sissi. I’m incredeibly gratefull.

I catch myself v razmišljanju o samomoru less and less v preteklih nekaj tednih. Še vedno je misel prisotna, a opažam, da postaja večerna obiskovalka po psihično napornih dneh, ki pa mi unfortunately povzročajo brutalne glavobole. Preskok iz let življenja v osami in minimalnem kontaktu z drugimi ljudi do ponovnega oživetja socialnega življenja in dnevno biti obkrožen z ljudmi je rahlo naporno.


Before I go... Dal sem naslov tokratne kolumne "Nov začetek... Yet Again", ker sem točno pred dvemi leti začel pisati kolumne za Drogartovo spletno stran in to je bil naslov prve kolumne "Nov začetek". V njej sem pisal, da sem se ravno preselil na bolje (sounds fimilliar?) in delil o prvi izkušnji z drogo. Tisto sem napisal clean and sober in prav tako sem danes to spisal trezen in čist. A je tole dejansko nov začetek, ali zgolj nov začetek že znanega začaranega kroga?

I wish and hope, da sem se dovolil naučil iz svojih neumnih padcih v življenju, da mi tokrat mogoče uspe zaživeti življenje, ki ga je vredno živeti in ne zgolj životariti.


Upanje umre zadnje. God knows everything else did.

 

 

Till next time...

 

Cautiously optimistic OdKrit