SERIALKA OPITIH SLOVENSKIH STRIPOV – 8. del: SVINJSKO DOBRIH OSEM LET, PODGANA, DIKA, JAZBEC IN OSTALI SVET, ...

21. november 2018|Knjižnica|Droge v leposlovju

V devetdesetih letih 20. stoletja pridejo v ospredje novi avtorji: Jaka Klemenčič, Matjaž Bertoncelj in Marko Kociper. Vsi trije so veliko objavljali v Stripburgerju. Tudi Kociper je svoje prve stripe objavil prav tam: Stari medo, Ljudska, The Snake. Njegovo delo in talent so hitro prepoznali pri Mladini, kjer je objavil Parlamentaritis, parodijo na slovenske parlamentarce, strip Jaz sem duhovnik, nadaljevanje Bil sem duhovnik, Učitelja in barvni strip Dika.


Svinjsko dobrih 8 let je luč sveta ugledal leta 2000 (malce v šali bi lahko zapisala, da je bilo svinjsko dobrih 8 zadnjih let v Sloveniji samo za nepremičninske barone, politike, pogrebnike in IT-jevce). Gre za njegov prvi album, izdan za takrat novo ustanovljeno zbirko Republika strip, ki si je zadala hvalevredno nalogo, da bo promovirala slovenske avtorje in alternativni strip z močno izraženo družbeno kritiko. Na komercialni televiziji se je tisti čas vrtel resničnosti šov Bar, kar je Kociper izrabil za prvi interaktivni strip na naših tleh Hardyhard hotel.

 

 

KOCIPERJEVE TALILNE PEČI

 

Poglejmo, kaj nam o nas samih pove Stari medo, njegov enostranski  črno-beli (ČB) strip. Ob flaši žganice moški razmišlja in pesni Stari medo, kam šel je čas, ko sva igrala se ti in jaz? Danes ti si ob noge, stari medo, jaz pa ob lase … Njegova glava je ponižno sklonjena, na čelu se mu nabirajo potne srage, krompirjast obraz je zdrsnil v globoke gube in iz očesa mu polzi krokodilja solza. Mar joče zaradi odločitev, ki jih je sprejel in so ga pripeljale do točke v življenju, ko se potopljen v melanholijo in še kaj spominja starega meda?

V Piece of peace (Košček miru) protagonista preganja spomin na incident. Ne vemo, ali gre za džankijevski fleš ali njegov osebni spomin na dogodek, v katerem je bil udeležen bodisi kot priča ali akter umora. Zanimivo, pomiri in »strezni« ga šele šank, ob katerem sloni, in pivo, ki se bogato peni in mu, ugibam, predstavlja oazo, kjer namesto kamele lahko priveže in odloži misli, ki ga težijo.

V Se spominjaš? smo povabljeni na vroč zmenek, a ko mlad moški svojega “kačona” namoči v konzervo mačje hrane, se zdi konec veze neizogiben. Prav tako utapljanje neizživetih strasti v alkoholu. A Kociper poskrbi za preobrat. Punca odkrije, da jo vzburja izbrana pločevina, zato se odsihmal vdajata užitkom spolnosti v okolju avtomobilske pločevine (zgodba je prav lahko nastala pod vplivom kultnega Cronenbergovega filma Trk iz leta 1996). Zaključek na veliki sliki formata A4 nam prikaže gorenjsko grotesko: pisano druščino gostilniških tičev, grdo pijanih s preluknjanimi želodci, katerih vratar zavrača alkoholno brozgo in jo usmerja v loku navzgor skozi usta. Nikoli ne pij na prazen želodec ˗ to je še vedno stabilna črkovna popotnica za vse nočne ptice.

 

 

PIJANE STRIPE MORAŠ RISATI TREZEN

 

V Parlamentaritisu je veliko alkohola, ki ga konzumirajo takratni poslanci (tudi aktualni so med njimi) in kasneje zbolijo. Janez Janša v mikrofon TVS (tudi občinstvo, ki spremlja Odmeve, v roki stiska steklenico piva, s čimer avtor morda nakaže, da je krivda za status quo na obeh straneh: politikov, ki tako radi zavajajo, in nezahtevnih gledalcev) izjavlja Hmeljni napitek … hik … deluje … hik … na moje celice … hik … in organe! In že ponj prideta dva bolničarja, ga ovijeta v prisilni jopič in odpeljeta v bolnišnico. A rojenice so stripovskemu Janezu očitno nekoč ob zibelki zašepetale možganska smrt in močna erekcija. Slednjo za potešitev sle kanalizira medicinska sestra. Vse to pa ne zajezi nevarne bolezni, za katero zboli večina parlamentarcev (vsi izganjajo svoje demone s pomočjo alkohola), ki trpijo za sindromom poslanskih riti. Več si preberite sami v nadaljevanju Parlamentaritisa.

V Jaz sem duhovnik je alkohol v drugem planu, v ospredju je zgodba duhovnika v Železnikih, ki se hitro prikupi vsem vaščanom in se kasneje zaplete z vernico Meiro.

V tretjem albumu, ki je nastal po literarni predlogi Vinka Möderendorferja, Dika Kociper preizprašuje večno tezo o ljubezni. Dika je v dopoldanskem času čistilka in da sploh preživi, popoldne v zavetju svojega skromnega stanovanja nudi spolne usluge za denar. V stripu je nekaj scen, ki jih spremlja alkohol, vendar tempa zgodbi ne narekuje v večji meri.

  

 

JAZBEC LEPO NOSI VSE SKRITE NAPAKE SLOVENCEV

 

Sledi še postanek ob tetralogiji Jazbec. V letu 2019 bo izšel četrti del sage o Jazbecu (Jazbec in tretji svet), ki so ga navdihnile pripovedke severnoameriških Indijancev, ki jih je Marko odel v spodobno preobleko in cepil s slovenskim duhom. Kronološko si sledijo Jazbec in ostali svet, Jazbec in otok mrtvih ter Jazbec in puščavska roža.

V zgodbah nastopajo antropomorfni junaki in vesoljci, rdeča nit, ki se vleče skozi vso avtorjevo stripovsko ukvarjanje, pa je erotika, s katero je tudi Jazbec lepo zabeljen, a nikoli ne zdrsne v ceneno pornografijo. V prvem albumu o Jazbecu so štiri zgodbe; v prvi Jazbec zamenja spol. V baru se pomenkuje s »tamalo miško« in ga prešine Zakaj jaz tebi vedno plačujem pijačo, ti pa je meni nikoli? Vesoljci ga v čudežnem stroju preobrazijo v seksi jazbečevko, ki si izbere za partnerja medveda, s katerim veselo eksperimentira.

V zgodbi Jazbec in njegove ženske Jazbec zapeca kraljevsko pudlico Naomi, ki ji ob Jazbečevem popivanju, apatiji in spremljanju športa na televiziji kmalu postane dolgčas, zato ga vrže iz bajte. Sledi upor vseh njegovih žensk, a Jazbec ima seveda plan. V vseh zgodbah o simpatičnem Jazbecu se osnovni zaplet velikokrat zgodi v gostilni med popivanjem, a Jazbec nikoli ne omeni, da ima mačka. Poleg obvezne cigarete in žensk je njegova stalnica alkohol. Z vesoljci in svojimi prijatelji se občasno zakaja z čudežnimi zelmi. Hmm … vzporednice s Keithom Richardsom so očitne.

 

 

VSAK JE SVOJE SREČE KOVAČ

 

Nikoli ne bomo resnično vedeli, koliko je Kociper uspel narediti za turizem v Železnikih ali kako njegovo mesto gleda na svojega največjega stripovskega avtorja. Marko mi je na vprašanje, kakšno vlogo pravzaprav igra alkohol v sagi o Jazbecu, povedal: »Ko ljudje malce spijejo, postanejo hitro korajžni in pretep ni več daleč … Mislim, da moj Jazbec lepo nosi vse te lepe slovenske napake.« Avtor stripa pa vsekakor ni alkoholik, saj moraš, kot pravi sam, »pijane stripe risati trezen«.

 

Strip je orožje. Vzemi ga v roke.

Lucija Golčer

 

Recenzija stripa je nastala znotraj programa Izberi sam, katerega glavni namen je zmanjševanje škodljivih posledic alkohola med mladimi in razvijanje odgovornosti za informirane in manj tvegane odločitve mladih. Več na http://www.izberisam.org/