psihološko uničujoč ego death experience in existential crisis

[burka]

upam da bo ta moj post viden kr rabim neko kronološko izpoved kaj se mi je zgodil v zadnjih mal več kot pol leta kr sm zgubu vse smernice v kaj se naj dejansko obrnem. zadnjih skor 4 leta sm skor čist abstiniru od drog in bil po raznih zdravljenjih zarad sodišča. pol sm v terapevtski skupnosti kjer sm si lih začel urejat konkretne stvari za lajf odzun naredu eno bedarijo k sm se zarad živcev in nervoze skregu z vsemi in dobu kao 1 teden razmisleka doma. že na poti sm gledu kok substance držijo v urinu in še isti dan kupu pol grama mdmaja in letel v šterko na party z planom da pol skadim še dva jointa in se vrnem nazaj kot da ni blo nč. valda po tolkem cajtu orng mdma fleš pa party, muska, folk, ples mene je čist odpelal in sm pozabu na kakršnokoli idejo o zdravljenju sploh potem ko sm vidu da hodim vsake pol ure v kadilnco in kadim đole k je notr gram nekih bolanih skankov k te ubijejo u pojem.

to vse skup je blo v petek in jst sm se do nedelje pol še prbiju pa kadil in valda v pondelk klicu da sm naredu recidiv in da sm pozitiven na čisto vse kar majo tam na testerju ampak sm useen hotu it nazaj k sm mel ful nedokončanih stvari in je bil pogoj da nardim par tednov detoxa na czopd pa pridm nazaj. to se je zavleklo v cele drame ko me niso sprejeli kr sm potegnu lajno koke in nism bil negativn. pol dobim datum pa srečam kolega z metamfetaminom in spet 1 mesec prbijanja pa bluzenja. pol nekak dojamem da sm zgubu vse stvari da sm zagonu vs dnar iz komune da sm mel neko avanturo z punco dal par partijev čez in potem še polno moraliziranja od družine k mamo že tko toksične odnose pol pa še ta kao šok za njih da sm spet zabluzu.

pol nekak pristanem v polju in sprejmem da se tam stabiliziram in grem na detox pa nazaj v komuno kjer sm bil. pa sm notr itak izvaju svoje ekscentrične fore in bil cel maničen pa naspidiran glasen po celem oddelku plus klicu sm celo familijo da grem zdej kao se pa res zdravit nazaj. bil je cel kup kreganja in psihiatri so mi vsak dan zviševali doze antipsihotikov, stabilizatorjev, pomirjeval in podobnih neumnosti k men nardijo totalno škodo na telesu v psihi in čustvenem dojemanju. kaj šele energija pa koncentracija pa volja in podobno. pa so mi obljubljali da mi bojo zniževali pa da naj potrpim sam takrat sm se počutu ujetega kr smo se doma skregal nism hotu nazaj na ulco plus pogojna se mi še ni čist 100% iztekla in sm reku okej bom zdržu to vse skup pa bo. pridem na detox z visokimi dozami zdravil in po 10 dnevih sm vidu kako sistem deluje in da mi oni dejansko sploh ne mislijo teh tablet ukint kr so prepričani da jih rabim da sm miren. jst sm pa po tistem tok zblojen da glih zard tega skos govorim pa se obnašam adrenalinsko da si mal dvignem nivo energije in razpoloženja.

k sm vidu kok je ura sm jim reku da grem in doma sm skinu vse tablete na nulo takoj čeprov so mi govoril da bom dobu epileptični napad kar je navadn bullshit k poznam zlorabo zdravil bolj kot oni. nakonc sm 3 dni na suho kriziru k so me navlekli na benzote v tem cajtu pol je blo pa okej. bla je jesen uničeni odnosi doma občutek zapuščenosti od vseh terapevtov in psihiatrov k naj bi mi pomagal in me probal slišat kaj jst rabim glede na poznavanje sebe ne kaj oni mislijo da je dobro na neko idejo moje osebnosti kjer so navodila v knjigi kako z tako osebno ravnat.

pol je sledilo eno obdobje ko sm pršu vn k sm napihnu te svoje grandiozne ideje da sm utelešenje boga na zemlji da bom spremenu svet in da sm glavni car k lah sam preživi use in nobenga ne rabi. to je sledilo kot nek poskus samoohranitve mojega ega kjer se je zbudil tist travmatiziran otroški narcis k se že večno počuti zapuščenega od useh in nakonc si ustvari idejo da je boljši od drugih in da nobenega nerabi.

takrat sm napadu vsa družbena omrežja in sliku pa snemu vse živo kar mi je padlo na pamet in objavlu kr neke pogovore maile slike posnetke in praktično celo mojo prizadeto plat osebnosti zmetu na internet vsem na ogled. kokr ve kvazi wnbe terapevtke k se grete nek powerplay z mano ko vas jebe jst sm bog in še jokale se bote k ste misnle da ste pametnejše od mene.

z to neko mentaliteto grem jst v ljubljano kao na ulico in se bom že znajdu nekak. nakonc po spletu raznih okoliščin doživim notranji spiralnih zlom noge in če takrat nebi mel tesnih pajkic bi se sesedu po tleh z nogo nevem kakšno. potem pa dobesedno 2 mesca ulice z zlomljeno nogo k se je počasi celila ker nisem šu zdravnikom delat gips ampak sm se obleku tko da sm mel neko oporo na nogi in žretje vseh možnih drog pa alkohola da sm preživel. ko sm bil že čist v nekem deliriju da sploh ni blo moje osebnosti ampak k neka instinktivna žival z steklino sm znoru na celo želežniško postajo da grem na vlak domov in da bom vse poklal če me kdo vrže in vlaka. pol so me specialci pregledali če mam kako orožje pr sebi pa me pustil na vlak.

pridem domov in doma se mi kr na enkrat vname žila kjer sm se prbiju na isto mesto pa večkrat z isto iglo in take tko da se je zgleda vnela žilna stena. okej grem na urgenco dobim proti bolečinske tablete in antibiotike pa jod k je tisto počlo in se počas zaceli. jst še nism bil čist 100% zdrav sm že letel v ljubljano ampak od takrat so se začeli problemi. men je ta antibiotik čist sfuku imunski sistem in sploh več nemorm bit na ulici več k par dni da me ne sfuka telesno in duševno in ostanem čist brez energije.

nekak pride december in si rečem da zdej še žur januarja pa neke spremembe u lajfu. itak cel december se ufuram da sm bog da sm glavni v ljubljani se derem skačem gor pa dol me vozijo na policijo, v polje, doživljam overdose vse živo je blo nekak ta cajt nemorm zdej vse opisovat k je preveč. pol pridem januarja domov me useka neka gripa da sm bil koma in komi se mal sestavim nazaj evo opet ljubljana. v tem času so me nategnli miljonkrat, pokradl mi telefona na najbol glupe naivne fore, tepu sm se z kr enim folkom iz kr enih bednih razlogov oz. bolj oni mene udarijo jst se pa krvav derem da jih bom naslednič pobil če se me še kdaj dotaknejo. pol je sicer mir sam je skos neka napetost skos neke mučke, kriminal, grožnje. policaji me poznajo že po faci pa me kr mal drkajo pa pobirajo za faking joint trave al pa polovico k kadimo sam zato k sm jim smešen pa da majo kaj za delat.

no point vsega tega posta je pa to da sm jst 100 kilometrov oddaljen iz ljubljane (pač družinska hiša) in da me stane pot tja in nazaj 15e. in da tle se jst počutim mrtvega in odrezanega od sveta, v ljubljani mam pa občutek da se skos neki dogaja da je adrenalin da sm nekdo in da lah kej zanimivega nardim, doživim, vidim in podobno.

nikakor pa nemorm splezat na zeleno vejo kr sm slave to my sex addiction. jutr je naprimer socialna in si ubijam u glavo da morm najprej zrihtat neko sobo pol pa vse ostalo sam drug glas mi pa govori da lah keš dam na stran pa si najprej kupim mal droge in se lotim nekih porničev al pa kako žensko najdem al karkol sam ko jst to nardim padem v en tak svet kjer mi postane vse ostalo nepomembno. pol še začnem kurbe lovit pa iskat načine kako pridet do zastojn droge in seksa al pa kako zaslužit z tem in nakonc je vedno stanje takšno kot je zdej. da sm zadnjih 10 dni v mescu doma brez enga kurčevga evra ponavadi še napsihiran k sm komu kej dolžn pa brez telefona pa brez kakršnih koli normalnih odnosov in poln tesnobe k mam miljon opravkov v ljubljani eni so po datumih eni so tko da morm pač tja kadarkoli in tega je preveč da bi vse v enem dnevu naredu in pol sm kao par dni v ljubljani ampak nakonc nardim skoraj nič kr se po hitrem postopku vrti vse sam še okol naslednje lajne, jointa al pa kako dobit sladoled v mcdonaldsu.

no nazadnje po ene 8 mescih vsega tega skup me je pa sesulo. nevem če se mi je kdaj tko zlomu ego kokr takrat. pa sm bil v velik nižjih stanjih depresij, tesnobe, obupa in podobno ampak to je blo drgač. doživel sm par intenzivnih izkušenj k sm bil čist zadet pa sm splezu v k4 čez kadilnco in bil ene dve ure na partiju čist prbit in kao glavni gor na polički pr DJu preden me je varnostnik vidu pa me vn poslal. potem sm spoznal eno žensko k me je dobesedno začarala k je neka sadomazo 10 let starejša psihopatska ženska in ma name upliv k neka čarovnica z črno magijo da sm bil nakonc k se je tepla z nekom cela krvava jst sm se pa drl da jih bom oba polomu če nebote nehala k sploh nism vedu zakaj se gre men se je čist strgal.

no ta dogodek je bil neka pika na i poleg še vseh ostalih podrobnosti k jih je ogromno pa nemorm zdej vse naštevat. ampak pršu je moj ego crash k so usi šli, blo je odzun minus ponoč vsak je lutu po svoje ponavad v skupinah po 2-3 in men je kapnl da kamorkoli pridm nardim sceno in grem. da nimam niti enega človeka k bi bil tko my buddy da bi res okol hodila pa skupi držala pa tko. mam jst ogromno takih prjatlov k častimo en druzga pa po več ur hengamo pa take pa ženskih prjatlc pa vsega sam nimam niti ene osebe na svetu k bi lah reku evo to je človk k bi dal roko v ogenj zame jst pa za njega in to mene ubija u pojem. rabu bi dejansko vsaj enega moškega prjatla k bi mel občutek da mam zaveznika v tem krutem drogeraškem svetu pa neko punco v katero sm zaljubljen in lahko živiva nek skupen zanimiv družaben lajf ne tko k prejšnje veze k smo bli skos doma pa sam droga pa seks al pa trava in tv. k v ljubezni je tut men vse počl k me je prva punca čustveno razčetverla.

na tej točki sm jst dobesedno ene dva dni lutu okrog čist sam čist asocialen brez energije in se prov notranje sesul iz občutka jst sm poseben karizmatičen človek v vprašanje a sm jst mogoče nesposoben luzer k si nebo nikol zrihtu lajfa. a sm jst sploh prijatna osebnost a je problem v meni k skos hodim v krogih pa iščem adrenalin in nove ljudi al je problem da me v resnici noben noče zravn sebe dlje časa kr sm naporen idiot k krneki govori in se dere in nima občutka za ljudi. tko da sm mogu sam sebe bodrit da sm pršu vn iz nezga stanja da sm nepomemben klošar k nima za burek.

sam po drugi strani pa pol pridem nekam v kakšno organizacijo se pogovarjat z kakšno uslužbenko in take stvari kadar sm v nekem normalnejšem stanju pa mi vsi govorijo kok sm pameten pa inteligenten pa prijazen pa kako se znam lepo pogovarjat pa človeka poslušat pa povedat bistvo in take in pol mam skos taka dvojna sporočila o samem sebi k se crashajo.

še največji šok te smrti ega je pa blo zalo jasno zavedanje da mam razcepljenje in fragmentirano osebnost. da v resnici v meni ni en glas k razmišlja in to sm jst. (pustmo telepatijo in tuje misli) pustmo tut teorije o tem nižjem jazu pa višjem jazu pa božjem glasu pa vsega tega. o tem je dovolj debat in napisanega.

mene je zmrazil kr v tem procesu sestavljanja ega nazaj kao kdo sm jst in kaj sm jst sm opazu vsaj 5 različnih osebnosti če ne še več za katere sm dojel da so različni deli mene. če ste gledal film split pa te multiple personality disorderje. evo točno na tak način en glas bi bil čist odroški kot da se en 5 letni otrok znotraj tolaži da pa že ni slab. potem kr pride drugi glas nekega 15 letnega najstnika k pokritizira unga malega da si dela utvare in da ga noben nemara in da naj to že sprejme. pol pride tretji glas spet mal bolj odrasu kjer potolaži malega otroka in kokr mal okrega unga 15 letnika da naj nebo krut da mormo skup držat. pol se je moj um in razmišljanje odvijalo kr v množini kjer sm se počutu kot da je v prostoru nekje od 5 do 10 različnih verzij mene z različnimi mnenji in prioritetami in da kakšni so zelo glasni za govorijo v smislu da sm car, kakšni me ponižujejo kakšni bodrijo, pol je bil en aspekt iz tistih duhovnih časov ko sm se probu postavit nad vse te ranjene in travmirane razcepljene dele sebe in jih skušat povezat z nekimi duhovnimi teorijami. in to je bil tak zlom da sploh nism vedu kdo sm, na katero miselno tvorbo ali neko pod osebnost naj se oprem in se mi je kr mal cufal da se nism bil sposobn z človekom niti za čik zment. sm raj pobral ogorek na tleh sam da nism rabu interakcije z človekom niti na metelkovo nism šu da se nebi kdo z mano kej pogovarju to je bla res taka filmska scena in to se mi ne dogaja vedno oz. se sam ne na tak očiten način. tle sm bil pa tok zjeban uničen pa skurjen da je blo to prov faking očitno da mam cel kup podosebnosti v sebi k niso v skladu ena z drugo. potem sm nekak zaključu da če razmišlam v angleščini in sm ubistvu observer lastnih misli in da karkoli hočem zavestno pomislit da uporabljam angleški jezik in kao komentiram sebe kot nekdo drug kr sm se počutu kot da je moj angleški self vrjetno najbolj zrel in najstarejši ker je sploh sposoben tvorit lastne misli v angleščini brez da bi jih drug glas rabu prevajat v slovenščino.

mogoč sm zafilozofiru ampak bla je pretresljiva izkušnja k mi je dala čist en nov pogled na lastno notranjost in veliko materijala za predelat ampak preveč se mi dogaja v lajfu in hkrati premalo da bi lahko to nekak sprocesiru. al sm v tesnobi in se ukvarjam z golim preživetjem al sm pa v takih stanjih da se preveč stvari na enkrat dogaja in da ni časa procesirat kaj je blo k je skos že neki novega.

še ogromno stvari bi mogu napisat sam sm trenutno v nekem apatičnem stanju k sm uzamem kak benzo da se mi ne zmeša od tesnobe in še travo sm skadil pa mam preveč misli v glavi in prepočasne prste da bi to vse zajel. zadnič sm bil pr psihiatru da bi dobu par tablet k so dejansko bolj stimulativne narave antidepresivi k dejansko zadanejo in delujejo pa mi prbije da morm prvo se nehat drogirat preden na to prešaltam. ja pa kaj še tisto je lih en nadomestek k ni pravih drog ne pa da kr ene tablete čvakam in sm kao normaln. jst sm se mogu sprijaznt z tem da je men seks na prvem mestu in da brez drog ta del mene ne obstaja kr je totalno beden v primerjavi in mi na tak način sploh ni vredno živet.

tko da zdej sploh nevem sicer se bliža spomlad poletje vse mi kaže v pozitivno smer od tega da naj bi hmal dobu sobo od občine, pa cel kup institucij mi stoji ob strani pa začenjam zaposlitveno rehabilitacijo da bom vsaj nekam mal hodu med normaln folk pa mal delu pa še mal keša dodatno zaslužu preden bi se sploh lotu teh mojih velikih ambicij kot so knjige, glasba, filmi, porno industrija, gostilne, klubi če si lah dovolim mal fantazirat. sam to so še tok dolge poti pa tok korakov je do tja pa tok počasi gre to da se mi meša. jst sm 4 leta razmišlu kako hočem živet in zdej k mam priložnost sploh nemorm tega spelat kr vse zmečem za droge in seks in pol sam sebe sovražim da sm to naredu.

nimam niti energije da bi najdu kao neki na črno za delat pa tko k prva misel mi je da rabim zjutri spid zategnt da se mi bo dalo prenašat tist folk pa krneki delat. zdej nekak tut resno razmišlam da po dolgem času naročim mal več amtja kr na temu sm pa res vsemogočen in bi stvari spelu kot po maslu k mi v tistem stanju ni problem it kr peš v ljubljano pa štopat umes sred noči pa take fukjene. sam se je ful podražal in če vložim večino prihodkov v to in me kej zajebe se mi bo zmešal dobesedno. diler tut nemorm bit k me vsak policaj že po faci pozna in bi padu v sekundi. pimp sm bol težko kr še domine k majo po 500e na uro kr bežijo od mene k mislijo da sm psihopat. okej sej takrat sm se res drl k žival zard nečesa sam useen.

tok mam planov, tok ambicij, tok sposobnosti nakonc pa se vrtim v taki bedi da bi se najraj kr ustrelu. tak craving po seksualnem izživljanju sm mel v teh letih abstinence da zdej delam prov neke bolane fore da sm vsak gram spida k dobim grem na sekret in zvlečem pa drkam par ur mislim wtf nooo. problem pa je k sploh tega nočem nehat delat, rad bi sam nekak pršu na legalen način do ful keša da se lah udobno drogiram in živim nek kul lajf. poznam ogromno prostitutk in zdej gojim neko upanje da bi vsaj tko mel neko kolegico k bi skupi kej ustvarjala na kakem onlyfansu al neki k men ta fuk z nekimi neznanimi nakokiranci ne potegne razn če jih jst prebičam ko se oni z njo ukvarjajo.

okej zdej dejansko že neki bluzim da sm tok enih stvari doživel da jih še po spominu neznam razporedit niti jih nemorm nobenmu povedat in tut vse te terapevtke so mi kao zamerle kr sm jih napadov na socialnih omrežjih in sploh nevem kam gre ta moj lajf. mene ne skrbi kaj bom jst čez 10 let kr to sm že naštudiru v nulo mene bolj skrbi kaj bom že jutr k je socialna k nočem pol spet konc marca travmirat doma brez keša al pa bil cel nek uničen na neki klopci kr je pač dovolj toplo da ponoč ne zmrznem.

no kokrkoli to sm mogu dat vn iz sebe v upanju da prihajajo svetli časi pa da bom vsaj tok priseben da bom si dejansko začel urejat lajf u lublani kor se spodobi za normalnega človeka, da bom lahko čez teden produktiven in da bom mel kdaj ob koncu vikenda tut kak evro viška da mam normalno za karto v klub ne pa da skačem čez kadilnco not za 1 uro densanja pa vn.

mogu sm dat to vn iz sebe čeprov že zdej vidim da sm miljon stvari spustu in pozabu sam sm v knjižnici pa se nemorm dobr skoncentrirat pa sploh nevem če sm povedu svoj point k sproti pozablam kaj sm vse povedu.

(srčno upam da bo ta topic odobren da mam vsaj občutek da ne pišem sam sebi kr men je pomembno da svoje občutke delim z drugimi, tistimi ki to želijo brat al pa da celo dobim kakšen feedback, nasvet ali idejo)

hvala in lep pozdrav 

[Kotalko]

"da bom lahko čez teden produktiven in da bom mel kdaj ob koncu vikenda tut kak evro viška da mam normalno za karto v klub ne pa da skačem čez kadilnco not za 1 uro densanja pa vn. "

Da, seveda, to bo ta pravi izhod iz teh škodljivih vzorcev. /s

Edited February 21 by Kotalko

[burka]

@Kotalko hahaha fak kr sram me je k to preberem. jst sploh več nevem kdo sm, kam se naj obrnem, v katero pot se naj začrtam. en del moje osebnosti mi govori da gre itak svet v kurac in da se začenja čedalje večja finančna kriza in vojna ter da naj prodam dušo hudiču in svoji seksualni odvisnosti ter se lotim dejanskega ilegalnega življenja kjer bi bil prisiljen opustit vse svoje moralne vrednote in ratat nek oportunistični psihopat kr bo po koncu geopolitičnega dogajanja itak nepomembno kdo je kradu, kdo je prodaju kej, kdo je služu na kake načine kr bo počla celotna demokracija in nebo nekih pravil in da potencialnih par let zapora zato da lagodno preživim težko obdobje in nakonc čez dvajset let rečem itak nism nč dobrga u lajfu naredu ampak sm vsaj doživel neki medtem ko so drugi životarili v bedi kokr to počnem zdej jst.

okej ta razmišljanja so mogoče zdej sveži občutki goringovih pričanj na nurnberškem sodišču k sm bral kaj vse so delal in kako so to pol opravičeval in kako so se nekateri zagovarjali in sm padu v nek tak apatičen state da itak prihaja tretja svetovna vojna in najbolš da ratam krut človek brez meja do sočloveka. sej to sm že zdej ampak večinoma samo psihološko. sam vidim da v teh krogih kjer se zadnje čase gibljem moreš met pr sebi nož in palco in bit pripravim človeka razstavit na prafaktorje zato da dobiš nek respect kar ga jst nimam kr vedno nekako naivno vrjamem najhujšim sebičnim narkomanom na lepe besede in vsakič sm znova razočaran. najbol me pa jezi da jih probam razumet in opravičujem njihova dejanja z drobnimi lepimi gestami da se še fotr dela norca iz mene da sm debil.

sam jst nism tak človek po duši. jst jih nimam za prjatle sam vseeno jih tretiram spoštljivo in težko mi je uzet palco pa razbit človeka k ga že 10 let poznam zato kr sm jst naivna budala da sm se pustu nategnt. drugo je da men on nasilno iztrga neki sam mene zmanipulirajo k zajčka kr hočem da se mamo lepo in pol vidim da je blo vse zlagano. jst sm zadnje doze folku dajal dokler nism dojel da se jim jebe kar jim jst dam kr že drug dan polnih žepov grejo mim mene in uprašajo če mam keš da mi kej prodajo.

krogi v katerih se gibljem trenutno mi puščajo samo še možnost da razbijem par folka in sm prpravljen zravn na orng batine in nakonc najdem vezo in ratam težki diler in to bi vse skup trajal 5 minut preden bi pristal v zaporu. druga možnost kjer se mi je pa vedno zdela privlačnejša je pa ta zvodniški svet prostitutk kjer bi izživel ta svoj seksualno odvisniški svet ampak tega se jst tako bojim kr to pol ni več poti nazaj. jst sm na tem področju še čist nedolžen sam hkrati pa tok prizadet da bi bil pripravljen na gangbang z 10 tipi da mi zredirajo celotno osebnost in da ratam sam še nek podrejeni objekt zavoljo zastojn droge in užitka. nakonc bi pa končal v unih hiv pozitiv crystal meth dokumentarcih kako je blo 20 let fajn zdej je pa kriza na vseh področjih in uni njihovi obrazi k vidiš da je človek znotri dead in da ma sam še psihopatske oči pa ga vodijo instinkti.

po drugi strani pa ta dolgotrajna zdravljenja o katerih razmišljam spet kr sm se zakopu v tako lukno da sploh neznam vn iz nje brez da se spet nekam umaknem v neko okolje in dejansko še za leto ali dve dokončam vse tisto kar se mi je podrlo lani zaradi neumnosti. sam ideja da bi bil spet tolk časa brez nekeka seksualnega izživljanja na drogah in nekih ekstremnih dogodkov tok upira sam ne vidim druge opcije. hkrati se pa bojim da bi spet se trudu neki časa pol pa naredu neko neumnost in bil na istem k zdej.

sploh nevem kva nej. skos sm fizično bolan, ne zdržim na ulci niti par dni brez da sm totalno uničen in psihično in fizično pa sploh ne zarad mraza ampak odnosov z folkom na sceni, zadnjega dogajanja po novem letu, občutka da čist nobenmu nemorm zaupat od prjatlov do psihiatrov in terapevtov da družine sploh ne omenjam. včasih mi pride misel kr da bi naredu samomor zato kr mam filing kako nebo nikol drugač. da bom vedno v teh maničnih stanjih govoru da sm glavni na svetu, naredu cel kup pizdarij, napsihiru cel kup folka in pol spet mel depresivna obdobja kak debil sm, da se neznam obnašat, da odvračam ljudi, da noben noče bit moj prjatu na dejanski intimni ravni.

spet neke čustvene izpovedi sam res kej tazga nevem če sm kdaj doživlju. k nekak nisem zares depresiven da nebi vidu svetle prihodnosti sam po drugi strani mam pa nonstop tako močno tesnobo kr se vsi dogodki odvijajo počasi, kr se je moj um navadu na ekstremne dogodke in da tut če skadim joint pa grem na sprehod al pa berem knjigo mam občutek da sam zapravlam cajt in da se mi nč ne dogaja in me daje tesnoba da bi mogu počet konkretne stvari, hkrati pa nobene energije niti da bi se lotu konkretnih korakov pa zbiranje energije da sploh opravim nek telefonski klic pa ta nedostopnost psihiatrov.

ta neka gripa pa korona me je tok uničla da sm po dveh dneh ljubljane pršu nazaj k da sm bil 1 mesec na fronti u vojni pa nism nč posebnega počet niti nisem bil ful na hard zadet. pol me je pa kr primla neka kriza in sm šu domov k sm se počutu skurjenga in odrezanga od useh.

včasih sm hodu z dvignjeno glavo pa se drl po celi ljubljani pa delu scene na vsakem koraku. zdej sm pa prov uno k poscan ps k usazga paranoično gleda da nebo kej narobe reku pa mel kak konflikt za brezveze. in tut če se z kom skregam se kr izogibam tistega mesta dolgo časa in mam občutek ogroženosti.

še to kar pišem nevem kaj pišem k krneki leti iz mene sploh nevem če mam kak point. jst sm včasih take izpovedi načrtoval u glavi jih sestavlju, razstavlju prebiru dopolnjeval da sm vse zajel zdej pa kr prletim v knižnco pa krneki pišem k da mam lukno u glavi in sploh nevem kaj bi rad povedu.

niti na začetek tega pisanja se nemorm vrnt k nimam nobene koncentracije niti volje. droga in odnosi in razkritje da sm veliko bolj osebnostno in čustveno fucked up kokr sm si jst ta zadnja 4 leta zamišlju so me streznla da se kr hočem umaknt mal iz ljubljane kr si sploh ne najdem nekih normalnih ljudi, na partije hodim redko pa še takrat nardim okol sebe 10 metrski ščit in sm kao glavni v klubu in se z nobenim ne menim razn ko hočem da mi da kdo polovico jointa.

nekak sm zdej ko še mam neki dnarja na strani in še ni kritično začel razmišljat da dejansko rabim zdravljenje in umik od vseh vsaj za neki mescov da se um privadi na normalnost, da predelam vse te dogodke in da se na novo organiziram. zdej to nebi blo nič hudega če bi mene hotli uzet točno tam kamor jst hočem it. kr bil sm že povsod in zelo malo je mest kjer sm prpravljen investirat svojo energijo v ustanovo in ljudi ampak jst sm povsod kjer mi je blo dobr naredu še ful pizdarij k sm jih nakonc priznal in zdej me nočejo nazaj oz. hočejo nek dokaz da sm resen z tem da grem nekam trpet za več mescov v neke idiotske detoksikacijske programe kjer bi dokazu da sm zrel za zdravljenje. sam po parih mescih pranja možganov bo mene že minilo it tja kamor sm bil prvotno namenjen in bom sam reku ko vas jebe vse skup in se zadrogiru in bil spet v isti poziciji.

zadnje čase mam tut take sanje take kataklizmične nočne more da nevem al mi je hujš se zbudit pa se zavedat bede kera me čaka v dnevu in lajfu al je hujš se trudit spat pa se delat da ne obstajam oz. da sm v neki drugi dimenziji kjer sm vsaj koristen kr se vojskujem na smrt al pa doživljam neke moralne zlome in paranoje za katere že v sanjah presodim da naj bi ble koristne za mojo podzavest. pa mi v resnici sploh ni nč hudega, ko pomislim na kakšne druge ljudi po televiziji al pa celo ta folk iz scene kok majo slabše pogoje od mojih bi bil lah srečen pa me to dela še bolj nesrečnega. to da mam neko varno luknjo z družino k mi stoji ob strani čeprov me ubijajo z toksičnimi odnosi pa psihiranjem o lajfu ampak mam vse zastojn in me to dela nekak nesposobnega da bi šu v un warrior state pa si izboril lajf na vse ali nič. tko pa skos neke kompenzacije k so nekak sprejeli da se drogiram, še celo doma se kdaj zadevam pred njimi in nekak pol ni nč iz mene.

dejansko sm v takem čudnem stanju da sploh nevem kaj sm napisu, če ma kak smisel ta moja izpoved in če ma sploh kak rep in glavo pa če sm kej novega povedu. ampak jst mam veliko težnjo po tem da pišem da me nekdo bere pa tut če nč ne povem in ta del mi iz komune zelo manka k sm vsak večer pisu dnevnik pa mel skos skupine in terapevtske pogovore o svojih težavah. zdej vsaj vidim bolj realno kaj so moje težave in mam konkretne zadeve k bi jih mogu razrešit sm pa zajebu vse zaupanje in odnose da bi to lah počel tko kot bi mogu že prvič sam takrat je blo sam občutek sodišče in hrepenenje po drogi, drugo je pa vse bolj nek lajf ki ga treba izkoristit ta čas preden grem na stara pota. sam jst sm čist pozabu kok so ta stara pota bedna in da jst kot oseba več nism pripravljen bit kr en psihotični klošar k na ulici razrešuje svoje psihične travme. sam k sm tak đanki da tok keša zmečem za droge in seks da že po 1 tednu nimam niti za čike pizdaaaa. pa kokrkol zapravim in mislim da bo kul je kul za par dni in pol pride še večja želja in edini način za normaln lajf vidim v neki zvezi k bi mel podobne interese na tem področju in bi nekak shajal z tem tut služit al kaj jst vem.

ah dost mam izpovedi k sploh več nevem kaj govorim. trenutno sm bolan tko da se morm fizično pozdravit preden razmislim naslednji korak ampak mora it v neko bolj pozitivno smer kr kaj pa je še žrtvovat kako leto življenja za lepo prihodnost sam po drugi strani pa skos ta filing da se bo v men zbudu demon in uniču ves trud v enem mescu tko k sm nazadnje mel našparanih jurja po pol evrov k sm jih dobesedno do centa porabu za to da sm mel vsak dan dovolj droge da sm celo noč pa učas še dan lah fuku z neko najstnico na ulici k me je pol še blokirala na fejsbuku in si kao našla fanta in živi normaln lajf. sej to sm jst cel cajt govoru da so to moja plemenita dejanja da njo rešim v resnici sm pa doživel sam neko praznjo doživetje in si zjebu vse možnosti za splezat na zeleno vejo. še zdej nemorm vrjet da sm bil tok neumen sam itak po 4 letih psihiatrije je bil men najmanjši problem dat ves dnar za drogo in še PRAVO ŽENSKO haloooo? sploh ni blo razmišljanja še zadnjih 500e sm prepriču terapevtko da mi jih je prpelala na metelkovo. faking idiot nemorm druzga rečt.

kar je pa najhujš bom pa spet šu nekam v bolj spodbudno okolje in vse te ideje se bojo spet zdele plemenite in vsi ti črni dogodki bojo zbledeli in spet se bom mel za nekoga k je frajer kr pride človeku po cigaret pa on mene pozna po imenu in mi reče da sva se enkrat pogovarjala jst pa njega prvič vidim in pol mi da še fajr kr ga nism mel. al pa da se predstavim človeku po imenu in reče a toooo si tiiii za tebe sm pa že slišu in take. da tega da so mi pred kratkim govorili da je več oseb name vplivalo pr požigu jalle jalle da so mi več mesecev sugestirali naj to nardim in mi povedal da so mel po tem velike probleme en je celo izjavu da je bdel kot bog in hudič nad mano in so hotl vidt kok sm dejansko fuknjen da bom to naredu. jst sm mel cel cajt filing da se borim z nekimi silami in da se dogaja vse živo sam nikol nism mel občutka da mi meni kdo namerno govoru naj to nardim. čutu sm da se me eni hočejo znebit in mi sugestirajo naj nardim nek kriminal da zginem iz metelkove da me zaprejo sam sm spoznal ljudi k sploh nism mel nekih kontaktov pa so mi povedali da jih še zdej preganjajo zarad kakšnih besed in dejanj kr so kao mene nagovorili na to. sej se je vse skupi zdelo čudno ampak me je vseen šokiral k sm to zvedu. in odlično sovpada z knjigo nurnbergškega sodiščka kako kašni glavni kao niso vedli za stvari z se odvijajo pred njihovim nosom. ja čist možno da niso v histeriji vojne če še jst nism vedu za stvari k jih počnem sam pred sabo kaj šele da bi mel koga pod sabo al pa kake vojaške operacije.

okej dost nakladanja sam sm vam hvaležen da ste mi odobrili ta topic da se vsaj lahko mal izpovem kr si res želim stopit na zeleno vejo pa ne na tako kokr me je kotalko citiru k to se žalostno sliši. čeprov je blo to mišljeno za prvih par mescov življenja. jst vem da se bom izvleku iz te krize sam nočem da bo naslednjo jesen in zimo spet ista kriza kr se mi bo zmešalo. nočem poletja izkoristit za brezskrbno bluzenje in bit jeseni spet depresiven ker nimam nč zrihtanga in nimam kje bit in se družim samo z lowlife narkiči.

lep vikend vam želim kr men telefon ne podpira drogart foruma kr pravi da je neka A1 varnost in stran je ogrožena in je sploh ne odpre tko da morm pol v knižnco kr še zmer nism prevzel kompa in pol nekak tko bluzim napol skoncentrirano napol pa neki leti vn iz mene ampak men pomaga da se mal energija razprosti da lah mal misli dam na plano in kot sm že reku da mam občutek da ne pišem samemu sebi.

 res mam craving za pristnimi odnosi, družina in ulica so me razočarali v dno duše.

byby 

[Kotalko]

Povej, ko boš spet kupil ful droge, preden začneš spet ponovno že spet težit, da te vnaprej benamo. (plus izbris tvojih postov)

Edited February 26 by Kotalko

[burka]

On 26. 2. 2023 at 7:20, Kotalko said:

Povej, ko boš spet kupil ful droge

zdej sm v čist drugem mental spacu. ugotovu sm da mi to prbijanje nonstop in ulično življenje sploh več ne sede niti nism jst karakter za tak lajf. toleranca za doživetja je tok poskočila da me navadne stvari spravljajo v obup in tut moj karakter in obnašanje sta šla čist v napačno smer. teh pol leta se je kr nekak odvil v nekem tornadu v katerem sm preveč zabredu in morm vzpostavit neko ravnovesje nazaj v življenju. zdej resno spet gledam kam se bom šu zdravit na neko stabilizacijo da pridem potem nazaj tja kjer sm bil in dokončam stvari in si uredim življenje. itak da še kdaj želim na kak party ampak jst se zelo zgledujem po vas in vašemu načinu življenja in občasnega uživanja substanc in se veliko bolj najdem v tem kot pa to kar sm zadnje čase počel in na ulici in na forumu.

men ta forum ogromno pomeni in trdno sm se odloču da nebom več postal debilnih postov ki niso primerni in upal da bom čez čas dobil nazaj neko zaupanje da sodelujem tut v počivališču. zdej pa kot sm reku se morm osredotočit na svoje življenje in psihično počutje ker imam vse postlano za naprej kako si uredit ampak sm preveč zabredu in ne zmorem teh nekih voženj al pa met neko mini sobo in neki napol bluzit napol urejat kr se skos vrtim v istih krogih.

@Kotalko sej se že tko počutim benanega tko da cilj je dosežen  drž pesti zame da enkrat končno ratam normalen in produktiven član družbe in upam tut tega foruma 

lep pozdrav..

[Kotalko]

1 hour ago, burka said:

zdej sm v čist drugem mental spacu. ugotovu sm da mi to prbijanje nonstop in ulično življenje sploh več ne sede niti nism jst karakter za tak lajf...

Staraš se. Welcome.