Zadnji sprehod z Lucijo

[Kaspar_Kasparov]

Strgaj napol.

Kakšne škarje brt,
mam zobe.

Sprehod,Ona spi;
nisi spal že dva dni.
Jebeš kure glej te rože;
Vijolične slakovke,
Rumena oljčna repica
kamor koli upreš pogled.

Obujajoč spomine na eno prejšnih
noči.
Slišis sovo a ne veš ali iz gozda
ali iz tvojih na stežaj odprtih oken v dušo.

Živjo...
Mlada vaška deklina
spogleduje se z kolumbijci,
nemci so prepoceni in puščajo
dolgotrajne posledice.
Za vse bo plačal njen
fant od fare.

Mačističen ritem temačnih
elektronskih bobnov; 
enkrat ti njih enkrat oni tebe.

Na koncu ostane le še en Dobrovoljc
in tistih nekaj prevrnjenih barvnih sodov,
ki krojili so vzpon  velesile piva in klobas 
v poskočnih dvajsetih letih.

Pojdi domov in strgaj me na roke.

Spet govoriš iz malih možganov.