Jump to content

Drogen novičke

Recommended Posts

  • Replies 518
  • Created
  • Last Reply

Top Posters In This Topic

Psychedelic Mushrooms and LSD are among the safest recreational drugs, survey finds





Governments around the world consider mushrooms and LSD to be among the most dangerous illicit substances, but a new survey of drug users suggests that these psychedelics are actually some of the safest.

Around 20,000 people reported having used either mushrooms, which contain the psychoactive compound psilocybin, or LSD in the past year, according to the 2017 Global Drug Survey. Of those, just over 100 people reported seeking emergency medical treatment related to those drugs. Most of these cases were linked to LSD ― a total of 1 percent of recent LSD users and just 0.2 percent of recent mushroom users sought treatment.

By that metric, the survey concludes that mushrooms are the safest recreational drug. LSD ranked a close third behind marijuana, as 0.6 percent of people who’d used cannabis over the past year reported receiving emergency medical care.

All three drugs were less dangerous than alcohol, which was by far the most widely used intoxicant in the survey and led to 1.3 percent of all recent users seeking emergency treatment. For methamphetamine, the most harmful substance included on the survey, 4.8 percent of people who’d used in the last year ended up rushing to see a medical professional.

The Global Drug Survey, an independent research company that, since 2014, has partnered with medical experts and media groups to conduct its annual survey, compiled responses from more than 115,000 people in over 50 countries for its 2017 edition. More than 10,000 people from the U.S. responded.

Although drug concerns in the U.S. have centered around heroin and opioids in recent years, the survey suggests these substances are less of a problem elsewhere in the world. Just 2.4 percent of all respondents worldwide reported having used heroin in their lifetime, while 16 percent reported having used prescription painkillers. In the U.S., however, nearly 3 percent of respondents said they used heroin in the past year alone, while 21.2 percent said they used prescription opioids.

The survey underscores key differences between substances. For one, these drugs vary greatly in toxicity. Alcohol, cocaine and synthetic cannabinoids (sometimes called spice or K2) can cause acute harm at relatively low doses, which may lead users to seek treatment to prevent lasting health effects or even death. They are also linked to a number of common secondary health consequences, including injuries from accidents, self-harm or fights.

The typical harm profile of psilocybin and LSD looks a bit different. It’s almost impossible to overdose on these drugs alone, though using them with other substances can create more severe interactions. Even on their own, these psychedelics can cause intense episodes of fear, anxiety or disorientation, which may lead users to harm themselves, or to simply decide that they need to seek medical help. Those issues can be compounded among people who have pre-existing mental health conditions like schizophrenia or bipolar disorder.

The survey’s findings could say a lot about psychedelics and the way people use them. There’s little evidence of dependence or addiction related to mushrooms or LSD, said Adam Winstock, an addiction psychiatrist and founder of the Global Drug Survey, in an interview with HuffPost. Furthermore, people aren’t using them just because they think it’s fun to shroom or dose.

In fact, the survey showed that just 67.5 percent of lifetime users of psychedelics listed “recreation or fun” as a motivation for tripping. Gaining a deeper understanding of the world, learning more about yourself, mind expansion and curiosity all ranked higher. Another 35.9 percent wanted to “deal with emotional issues” and slightly more than one-quarter wanted to “deal with stress.”

Although the survey demonstrates that people use psychedelics for a variety of reasons, the relatively lower rate of purely social or recreational use means they have less overall to exposure to psychedelics than they do to other drugs, said Winstock.

He also pointed to a 2014 survey of psychedelics users in which respondents reported that they take a number of precautions before tripping.

“The second-most important strategy that psychedelic users said they adopted is they don’t drive and cycle when they’re on psychedelics, because that would be really dumb,” Winstock said. “People are more reckless with other drugs, perhaps because they feel more confident about their ability to control their actions and not be so distorted in the way they see the world, but they know that if they’re going to take a trip, they have to have their shit together.”

The emergency treatment rate for LSD was a full five times higher than it was for mushrooms, which Winstock said could be because LSD is far more potent and tends to be less predictable. Mushrooms come in a relatively standard dose worldwide ― a few pieces of fungi. It’s not possible to eyeball exactly how much LSD is on a tab or blotter, nor can you tell if it’s been adulterated with a novel psychedelic substance that could increase the risk of potentially negative or harmful interactions.

In general, however, Winstock suggested that drug users appear to exercise more common sense around psychedelics than they do with other substances.

“If people paid as much respect for the planning that they put in place when they take psychedelics, there’d probably be a lot less problems with drugs,” he said.

This isn’t to say that psychedelic trips always go as planned. Just over 5 percent of people who’d used mushrooms in their lifetime and 7.6 percent of those who’d used LSD said they’d had a difficult or negative experience involving the drug, according to the survey.

But not all “bad trips” are equal. Although clinical studies of psilocybin use have shown that, in rare cases, these episodes can have troubling long-term effects, users more frequently appear to find them “meaningful” or “worthwhile.” This only stresses the importance of proper education and preparation, said Winstock.

The 2017 Global Drug Survey adds to a growing body of research that appears to challenge the grounds for the strict, nearly global prohibition on psychedelics. Both U.S. law and United Nations drug treaties hold that mushrooms and LSD have no medical value and a high potential for abuse and harm. But the data largely hasn’t supported that position, and emerging science has suggested that the drugs could be used to treat complex psychological conditions, including end-of-life anxiety and addiction.

In recent U.S. studies on people suffering from cancer-related anxiety and depression, psilocybin-assisted psychotherapy led to clinically significant reductions in symptoms for between 60 and 80 percent of subjects. Some patients reported that the benefits of a single dose of psilocybin, along with therapy, lasted up to seven months, with minimal side effects. Similar studies using LSD are also underway, though not in the U.S.

Initial studies have also shown that psilocybin may hold promise in treating alcoholism, building on a rich history of anecdotal evidence that psychedelic drugs, including LSD, could help people battle addiction. The Beckley Foundation, a leading advocate for psychedelic science, is also in the beginning stages of research into the effects of LSD microdosing on mood, cognition, productivity and creativity.

Supporters of psychedelics point out that this form of therapy is both controversial and potentially revolutionary because it doesn’t focus on treating symptoms. Rather, it holds that some mental illnesses can be addressed by essentially disrupting the default mode network, or ego, of a person’s brain, thereby targeting the root cause of the symptoms. In other words, it’s designed to eliminate the need for treatment, not offer an ongoing one.

Winstock says efforts like the Global Drug Survey prove it’s time to begin rethinking our approach to psychedelic substances. But he admits there are powerful interests standing in the way of progress, and not all of them are anti-drug government officials.

“The reason it’s taken so long is Big Pharma must be terrified,” said Winstock. “I’ve got patients that have been on antidepressants for years. [There’s a] possibility that you might be able to give someone six sessions of psychedelic-assisted psychotherapy and treat their depression so you don’t have to be on Prozac for five years, all with a drug [like psilocybin or LSD] that doesn’t have a patent.”

“That’s a huge threat to the industry,” he added, “but it makes sense to me.”



Edited by technolog
Link to comment
  • 3 months later...
  • 2 years later...

EKSKLUZIVNO: Rastlina konoplja nič več v konvenciji prepovedanih mamil

Resolucija o konoplji, ki so jo februarja sprejeli v Evropskem parlamentu, bo zaživela marca 2020. Takrat bo v Svetovna zdravstvena organizacija rastlino konopljo v Konvenciji o mamilih umestila v skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju. Vzgajali jo bomo lahko celo v hortikulturne namene.

Med 12. in 13 decembrom je na Dunaju potekalo 62. ponovno zasedanje komisije o narkotičnih drogah (Reconvened Sixty-second Session of the Commission on Narcotic Drugs), katere so se udeležile vse države članice EU in podpisnice konvencije o prepovedanih drogah iz leta 1961. Na zasedanju so pripravili teren za velike spremembe na področju zakonodajnega statusa konoplje. Slovenija bi morala poslati najmanj Milana Kreka, predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, namesto tega so poslali mladega uradnika iz ministrstva za zunanje zadeve. Zasedanja se je udeležilo tudi Civilno združenje za zaščito človekovih pravic oz. predstavniki le-tega. Poleg ministrstva za zdravje in premiera Marjana Šarca smo tudi v mediju Maribor24 prejeli dokumentacijo tega srečanja, glede na katero nameravajo marca 2020 – verjeli ali ne – rastlino konopljo umakniti iz konvencije o drogah iz leta 61′. Oziroma, če smo bolj natančni, premestili jo bodo iz skupine IV. v skupino I., kamor sodijo zdravju pretežno neškodljive snovi.

Naslednje srečanje v zvezi s rastlino kanabis in njenimi derivati bo v sklopu Združenih narodov potekalo v New Yorku. Tedaj bodo dokončno zapečatili usodo konoplje in ukinili njen več desetletij dolg dolgoleten pregon.

Kanabis in smolo iz kanabisa bodo izločili iz Skupine 4, kjer se nahajajo najnevarnejše snovi brez terapevtskega učinka v Skupino I, kamor sodijo pretežno neškodljive snovi. Ekstrakte in tinkture (četudi s psihoaktivnimi snovmi) bodo premaknili v Skupino III. ki je rezervirana za snovi, ki niso nevarne zdravju. THC bodo prav tako umestili v skupino I (pretežno neškodljivo). Cannabidiol (CBD) pa bodo izvzeli iz internacionalne kontrole, saj ni nobene dokazane škodljivosti zdravju.

Se bodo uradniki končno premaknili?

Kot opozarjajo na Civilnem združenju za človekove pravice, je Slovenija kot podpisnica konvencije primorana »ubogati« nova določila. Navsezadnje so (sodeč po zagotavljanju našega Ministrstva za zdravje) prav določila konvencije WHO tista, ki se jih držimo kot pijanec plota. Svetovna zdravstvena organizacija je teren za tovrstno drastično spremembo pripravljala že od februarja 2019. Tedaj so dejali, da razmišljajo o drugačni razvrstitvi konoplje v imenovani konvenciji. Takšni, ki bi medicinsko konopljo lansirala med države članice Evropske unije. Na decembrskem zasedanju na Dunaju so prisotni prejeli razne nasvete in navodila o nadaljnjem ravnanju z rastlino konopljo, z zavedanjem, da slednja več ne bo del konvencije kot jo poznamo. V brošuri so tako zapisali:

“Zlasti podpiramo težnjo Svetovne zdravstvene organizacije po izbrisu rastline kanabis in njenih izvlečkov iz 4. skupine Konvencije iz leta 1961. Pacienti v državah članicah, ki trpijo za multiplo sklerozo, epilepsijo, kroničnimi bolečinami (…) bodo dobili možnost uporabe medicinske konoplje iz preverjenih virov, namesto da bi konopljo oz. njene izvlečke z neznanimi sestavinami nabavljali na črnem trgu in brez zdravstvenega nadzora.”

Konoplja nič več prepovedana droga

Na Civilnem združenju za človekove pravice pojasnjujejo, da bo kanabis z novo uvrstitvijo končno dobil status tega, kar dejansko je: rastlina in ne nevarna droga – nova razvrstitev pa da bo veljala za laboratorijsko obdelane snovi, pod kar spada kvečjemu le sintetični THC. »To pomeni, da konoplja ne bo več droga. Lahko jo bomo imeli vsi. Če Slovenija ne bo pripravljena, nas bodo druge države povozile!« so ob tem opozorili. Sosednje države so s pripravami začele že zdavnaj. Spomnimo, celo na Hrvaškem, kjer je bila konoplja nedavno še bolj demonizirana kot pri nas, so pričeli z vzgajanjem lastne medicinske konoplje. V Avstriji je vzgoja že stalnica, pisali smo o celih halah indijske konoplje, ki jo vzgajajo v medicinske namene in izvažajo v tujino. Potem so tu še prostrana polja Romunije, kjer pridelajo in predelajo gromozanske količine konoplje, pa četudi le industrijske. V omenjeni brošuri je jasno zapisano, da bo implementacija novih določih WHO odprla prosto pot do večjih znanstvenih raziskav na tem področju, katerih v tem trenutkov ni dovolj, bolniki pa bodo končno dobili reguliran dostop do terapevtskih učinkov te tako vsestranske rastline.

Uvažamo iz Švice, lastnega proizvoda pa nimamo

Po drugi strani pa na slovenskih črpalkah lahko kupimo konopljine smotke, uvožene iz Švice. Pogovarjamo se o licencah s tujimi podjetji, iščemo partnerstva z Izraleom, Avstralijo, sami pa ne smemo proizvajati, četudi imamo za to idealne pogoje. Država stopa na prste celo domačim kmetom, ki bodo zaradi restriktivne politike na področju konopljinega kanabinoida CBD (katerega prav tako želijo umakniti iz polic) ostali še brez edinega vira zaslužka. »Torej tujce privilegirajo, Slovenca pa ne?« se sprašujejo v združenju. Na vprašanje, od kod takšno razmišljanje, pa odgovorijo, da je »v ozadju nezaupanje v lastne sposobnosti države.«

Ne premoremo enega aparata, ki bi meril količinsko vsebnost kanabinoida THC

Potem je tu še sporno dejstvo, da Slovenija ne premore niti ustrezne aparature, ki bi merila višino vsebnosti kanabinoida THC. V Sloveniji lahko zaenkrat uživamo konopljine izvlečke oz. prosto kupimo smotke, ki imajo manj kot 0,2 odstotka kanabinoida THC. Če slovenski državljan zaužije katerokoli vrsto konoplje in ga slučajno ustavi policist, da bi ga testiral za droge, pošljejo slino oz. telesne tekočine v laboratorij, kjer lahko preverijo zgolj, če je v slini THC ali ne, ne morejo pa izmeriti, koliko ga je. Torej je vsak (voznik) v prekršku, ne glede na to kakšne izdelke iz konoplje uživa, za povrh pa prejme še 2500 evrov kazni zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc. V kolikor želimo biti v državi konkurenčni vsem ostalim, ki so že začeli s kultivacijo na svoji zemlji, bo tak aparat nujno potreben.

Gojenje v hortikulturne namene bo dovoljeno

Pridobljen dokument z naslovom Scope and definition of the exemption covering “hemp” in the international  drug control Conventions. A total exemption  – by purpose (prev. “Področje uporabe in definicija izvzetosti konoplje v mednarodni Konvenciji o nadzoru drog. Celovito namensko izvzetje”) določa naslednje novosti:

Gojenje rastline je iz konvencije izvzeto, razen v primerih farmacevtske pridelave oz. v raziskovalne namene,
Vsi ne-vrhnji deli rastline so izvzeti iz področja Konvencije, saj ne štejejo kot droga,
Vsi vrhnji deli rastline, ki ne vsebujejo THC smole, ne veljajo kot droga in so tako izvzeti iz Konvencije,
Vrhnji deli, ki vsebujejo psihoaktivno smolo (THC) in se uporabljajo v industrijske namene, so prav tako izvzeti iz Konvencije.
V laičnem jeziku to pomeni, da bomo lahko indijsko konopljo, ki vsebuje THC, gojili tudi v hortikulturne namene, kakor je sedaj mogoče denimo v Avstriji. Iz konvencije bo direktno izvzeta konoplja, gojena v industrijske namene, razen v medicinske. V dokumentu sicer ni točno določeno, kaj vse sodi med “industrijske namene”.


Link to comment

Če Slovenija ne bo upoštevala novih smernic glede konoplje, ji grozijo desetmilijonske kazni

Marca bo Konvencija o drogah iz leta 1961 in 1972 najverjetneje spremenjena v dobro konoplje, ki nič več ne bo veljala za nevarno substanco, prav tako bo zakonsko urejena njena medicinska uporaba. Če Slovenija novih smernic ne bo upoštevala in bo konopljo oziroma njene uporabnike še naprej preganjala, bo s tem kršila mednarodni dogovor oz. konvencijo. Ob tem pa ji grozi več deset milijonov evrov kazni.

Nedavno smo poročali o veliki spremembi na področju konoplje, o kateri bo med 2. in 6. marcem 2020 na 63. zasedanju Komisije Združenih narodov za droge glasovalo 53 držav. Odločali bodo o implementaciji šestih novih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, po katerih konoplja v grobem rečeno nič več ne bo veljala za nevarno substanco. Glasovalno pravico ima 13 članic EU, Slovenije sicer ni med njimi. Kljub temu pa bo Slovenija kot podpisnica Konvencije o drogah iz leta 1961 in 1972 v okrilju Svetovne zdravstvene organizacije morala upoštevati nova določila konvencije. Če tega ne stori, avtomatsko krši mednarodni dogovor oz. konvencijo, ki je po hiearhiji nadrejena vsem zakonom kake države.

Konoplja bo končno zadihala

Spomnimo, konoplja in hašiš bosta premeščena v skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju, omogočena naj bi bila celo raba v hortikulturne namene (kot je denimo že leta v Avstriji). Konoplja bo glede na nove svetovne smernice tako končno rešena desetletij podjarmljenja že od septembra 2020.

V mediju Maribor24 smo pred dobrim mesecem dni s strani Civilnega združenja za zaščito človekovih pravic prejeli dokumente, ki so jih prejeli 12. in 13. decembra na 62. ponovnem zasedanju komisije o narkotičnih drogah (Reconvened Sixty-second Session of the Commission on Narcotic Drugs). Zasedanja so se udeležile vse države članice EU in podpisnice konvencije o prepovedanih drogah iz leta 1961, cilj pa je bil prejete informacije predati vodstvom svojih držav.

Spremenjenih bo 6 točk, na ministrstvu pa se niso opredelili, kaj točno to pomeni za nas

Kot so za naš medij sporočili z Ministrstva za zdravje, je Strokovni odbor za odvisnost od drog Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) 24. januarja 2019 generalnemu sekretarju Združenih narodov predložil šest priporočil za uvrstitve kanabisa na seznam snovi, ki je priložen konvencijam. V priporočilih Svetovna zdravstvena organizacija predlaga, da CND razvrsti kanabis in snovi iz kanabisa na nov način. Razlog SZO za pripravo predloga o drugačni razvrstitvi kanabisa je, da bi se kanabis in snovi iz kanabisa lahko uporabljali v zdravstvene namene in bili hkrati pod ustreznim nadzorom.

Na ministrstvu za zdravje niso odgovorili, kaj točno spremembe pomenijo za Slovenijo oz. kako bodo implementirali predvidene spremembe. Prav tako niso odgovorili, zakaj ima konoplja v Sloveniji že status gojenja v medicinske namene, zdravniki pa o njej ne vedo nič, niti je ne predpisujejo.

Sintetični THC ob boku s “pravim”

Po priporočilih se naj kanabis in hašiš preselita v I skupino nenevarnih substanc, s čimer se ohrani nadzor nad substanco, hkrati pa bo slednja omogočena v medicinske namene. Izvlečki iz CBD pa sploh ne bodo več del konvencije. Medtem bodo sintetični pripravki uvrščeni v skupino I, ki je prvenstveno omejena na medicinsko rabo snovi. Izomeri THC, učinkovine konoplje, ki povzroča omamo, bodo uvrščeni v I skupino, a le pod pogojem, če bodo hkrati odredili, da se v to skupino nenevarnih substanc umestijo tudi sintetični pripravki (dronabinol in njegovi stereoizomeri. Ekstrakti in tinkture bodo izbrisani iz Tabele I Enotne konvencije o mamilih.

Stališče Slovenije? V glavnem se strinjajo z novimi smernicami, to pa je tudi vse

In kakšne praktične spremembe se obetajo v Sloveniji? Tega očitno ne ve nihče. Prav tako pričakujemo še odgovor s kabineta premiera Šarca, ki je pred novoletnimi prazniki poleg Ministrstva za zdravje prav tako prejel dokumentacijo o predvidenih spremembah. Svet Evropske unije je pripravil pogajalsko stališče do dokumenta SZO o novi razvrstitvi kanabisa in z njim povezanih snovi. Svoje stališče ima tudi Slovenija.

Pogajalsko stališče, ki ga kot članica EU zastopa tudi Republika Slovenija, je v nekaterih delih enaka stališču Svetovne zdravstvene organizacije. Sami zavzemajo stališče, da se kanabis in hašiš črtata iz IV Enotne konvencije o mamilih, kamor sodijo zdravju najnevarnejše substance, ter da se pripravke iz CBD izbriše iz same Konvencije. Po drugi strani glede tinktur in izvlečkov očitno nimajo stališča in bodo čakali na nadaljnja priporočila Strokovnega odbora za odvisnosti od drog.

Sledijo lahko večmilijonske kazni

A ker na vprašanje, kaj točno to pomeni za Slovence in kako se bo implementacija novih smernic Konvencije poznala tudi pri nas, niso odgovorili, smo se obrnili na Civilno združenje za zaščito človekovih pravic. Odgovorili so nam, da če marca resnično pride do sprejema katerekoli predlagane spremembe, je Slovenija kot podpisnica konvencije avtomatsko podrejena njenim določilom. “Vse konvencije so po hierarhiji zakonodaje nadrejene zakonom in podzakonskim aktom ter ostalim predpisom,” pravijo. Slovenija bo predlagane spremembe tako morala ustrezno implementirati in regulirati v svoji zakonodaji.

“Če smernicam ne bo sledila, bodo pač sankcije, katere so določene, kadar se kršijo mednarodni dogovori,” so še dejali in dodali primer, da smo morali samo za neupoštevanje Kjotskega sporazuma plačati vrtoglavih 80 milijonov evrov.


Link to comment
  • 2 years later...
  • 8 months later...

Avstralci z ekstaziji in "norimi gobicami" nad duševne težave

Avstralija je danes postala ena prvih držav na svetu, ki je dovolila uporabo psihoaktivnih substanc MDMA oziroma ekstazija in t. i. čarobnih gob oziroma psilocibina za zdravljenje težav in motenj v duševnem zdravju. Psilocibin se bo v okviru terapije uporabljal predvsem pri zdravljenju depresije, MDMA pa pri posttravmatski stresni motnji (PTSD).


Avstralija je februarja prekvalificirala substanci, potem ko je tamkajšnja uprava za terapevtske učinkovine sporočila, da sta snovi "relativno varni", če se uporabljata v "medicinsko nadzorovanem okolju". Čeprav bo dostop do njiju sprva omejen in drag, številni strokovnjaki in bolniki odločitev pozdravljajo kot prelomen trenutek, saj bi substanci lahko pomagali bolnikom v primerih, ko so druge oblike zdravljenja neuspešne. Psilocibin naj bi uporabljali predvsem za zdravljenje nekaterih vrst depresije, medtem ko naj bi bil MDMA primeren za zdravljenje PTSD.


MDMA ljudem namreč daje občutek povezanosti z drugimi, zato ti s terapevtom lažje spregovorijo o slabih osebnih izkušnjah, je pojasnil avstralski raziskovalec na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorov na univerzi Južne Avstralije Mike Musker. Psilocibin na drugi strani pa ponuja psiho-aktivni učinek, ki ga tradicionalna zdravila nimajo, zaradi katerega se bolnik utegne drugače počutiti glede sebe in svojega življenja.

Musker sicer dvomi, da bosta substanci do leta 2024 že v široki uporabi. Ob tem je pojasnil, da sistem ne bo deloval tako, da oseba "vzame tableto in odide", temveč se bosta substanci uživali pod nadzorom terapevta. Tovrstno zdravljenje bi sicer lahko stalo okoli 1000 avstralskih dolarjev oziroma dobrih 600 evrov na seanso. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da čudežnih ozdravitev ne gre pričakovati. Obstaja namreč možnost t. i. bad tripa oziroma slabe izkušnje s substanco, ki lahko duševno stanje bolnika poslabša ali pa ta podoživi določeno travmo.


Organi v Kanadi in ZDA sicer že dovoljujejo medicinsko uporabo ene ali obeh omenjenih substanc, vendar le v kliničnih preskušanjih ali s posebnimi dovoljenji. Psihedelike za sočutno uporabo preučujejo tudi druge države, med njimi Švica in Izrael, psihedelične klinike pa zakonito delujejo tudi v državah, kot sta Jamajka in Kostarika.


Link to comment
  • 2 months later...

80 odstotkov Slovencev že podpira uporabo konoplje, zlasti v medicinske namene

Mednarodna konferenca o poslovanju s konopljo
Z uporabo kanabinoidov, ki jih pridobivajo iz konoplje, bi lahko zmanjšali številne kronične bolezni, ki so prisotne pri starejši populaciji, je bilo poudarjeno v znanstvenem delu mednarodne konference o poslovanju s konopljo.

Bled je prvič gostil mednarodno konferenco o poslovanju s konopljo (ICBC), na kateri so predstavili nekatere nove znanstvene dosežke in tehnologije s področja konoplje, pa tudi politične vidike. "Slovenija ima glede na smernice posodabljanja zakonodaje na področju industrije konoplje v regiji priložnost, da postane tudi mednarodno stičišče za raziskave na področju industrije konoplje kot gospodarske panoge," so med drugim navedli organizatorji.

Uporabo kanabinoidov, ki so najbolj prisotni v konoplji (THC, CBD …), v znanstvene, predvsem medicinske namene so na konferenci predstavili vodja oddelka za nevrologijo pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana David Neubauer, Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo ter znanstvena svetnica in dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek ter izraelski nevropsihiater Ilya Reznik.

Izraelski gost je opomnil, da bo treba opraviti še veliko raziskav učinkov kanabinoidov, da bodo dobili zeleno luč za uporabo v medicini in ne bodo več zgolj prepovedana droga, kot je zadnjih 80 let. Kot je povedal, imajo kanabinoidi zelo dobre učinke pri zdravljenju bolezni, kot so parkinsonova bolezen, arterioskleroza, epilepsija, posttravmatski sindromi.

Po njegovih besedah bi lahko v raziskave uporabe konoplje v medicinske namene financirali tudi javni zdravstveni sistemi, saj jih trenutno financira farmacevtska industrija. "Upam, da bo zasebni sektor prišel do dobrih rezultatov, da bo prepričal tudi agencije za zdravila," je dejal.

Vpliv na kronične bolezni starejših

"Pomembno je, da ima vsaka država svoje regulacije, toda ne popolne legalizacije. Naj bodo kanabisovi ekstrakti v rokah zdravnikov in farmacevtov," je poudaril farmacevt Borut Štrukelj. Sam meni, da bi morali biti rekreativna in medicinska uporaba konoplje ločeni.

Štrukelj je med drugim predstavil raziskavo uporabe kanabinoidov v povezavi z boleznimi, ki se pojavijo pri starostnikih.

V raziskavi učinkov CBD-ja pri miših so ugotovili, da se je povečal njihov življenjski cikel in zdravstveno stanje. Med drugim se je samicam skoraj za četrtino povečala stopnja preživetja in se jim je zmanjšala tudi teža ter so bile odpornejše proti vnetjem.

Štrukelj je poudaril, da bi z uporabo kanabinoidov lahko zmanjšali številne kronične bolezni, ki so prisotne pri starejši populaciji.

Tamara Lah Turnšek je ob tem povedala, da bi lahko z uporabo kanabinoidov nekako zavrli starostni proces. "Vsi si želimo, da bi bila starejša populacija dejavnejša," je dejala in tako bi bil na neki način tudi večji prispevek starostnikov k družbenemu življenju.

Lah Turnšek je tudi pojasnila, da na nacionalnem biološkem laboratoriju preizkušajo, kako s pomočjo nekaterih kanabinoidov z biološkim načinom zdraviti določene vrste raka, prav tako pa poskušajo z njihovo uporabo reducirati uporabo kemoterapije pri raku dojke.

Težave pri uporabi kanabinoidnih izdelkov

Nevrolog pediater z ljubljanske pediatrične klinike David Neubauer je predstavil učinkovito uporabo kanabinoidov pri različnih otroških nevroloških boleznih. Tako so opravili že tri raziskave, ki so vse pokazale odlične rezultate.

Z uporabo CBD-ja se je denimo precej izboljšalo stanje pri približno polovici bolnikov s hudo epilepsijo. S kombinirano uporabo CBD-ja in THC-ja pa se je izboljšalo stanje pri avtističnih otrocih.

Toda kot je dejal, se je zapletlo in so morali eno od raziskav prekiniti, ker je javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke prepovedala uporabo slovenskega izdelka, ker ni imel certifikata dobrega zdravstvenega proizvoda. Nanj so se nato obrnili številni starši bolnikov, saj so bili zadovoljni z učinki. Zdaj bodo poskušali pridobiti podoben izdelek v tujini, vendar je zelo težko pridobiti zahtevani certifikat.

Štrukelj je poudaril, da je ključno izobraževanje zdravstvenih delavcev, bolnikov in celotne javnosti o pozitivnih učinkih konopljinih spojin. Vendar meni, da so jim mlade generacije že precej bolj naklonjene. Slovenija je po njegovih besedah med vodilnimi na področju raziskav učinkov konoplje, vendar zakonodaja zelo zaostaja.

Kako je uporabi konoplje naklonjena trenutna vlada?

Uvodni govor konference je pripadel sekretarki za zdravstvo v kabinetu predsednika vlade Metki Paragi, ki je pojasnila, da podatki kažejo, da trenutno približno 80 odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje, zlasti v medicinske namene. Prav tako podatki po njenih besedah kažejo, da ima približno 40 odstotkov Slovencev že izkušnje s konopljinimi izdelki.

"Z uvedbo novih regulacij želimo ustaviti črni trg. Slovenskim bolnikom in drugim zagotoviti nakup in uporabo varnih izdelkov iz konoplje, katerih proizvodnja bo regulirana in nadzorovana. Več pomembnih slovenskih združenj takšno spremembo zakonodaje podpira, med njimi Združenje onkoloških bolnikov Slovenije, združenje Europa Donna, več pediatrov in več bolnikov ter uporabnikov, ki so ugotovili, da pozitivni učinki konoplje na zdravje pretehtajo arhaične kriminalizirane poglede na to rastlino. To staro perspektivo je zlasti zaradi vseh ugotovitev o pozitivnih učinkih uporabe konoplje treba spremeniti," je dejala Paraga.

Levica: Slovenija zaostaja za državami, ki so konopljo legalizirale

Glede uporabe in regulacije konoplje pa se je v četrtek oglasila tudi koalicijska stranka Levica, ki je v sporočilu za javnost zapisala, da je poleg "novih znanstvenih dosežkov in tehnologij s področja konoplje treba tudi opozoriti na vprašanje legalizacije ter regulacije medicinske konoplje in konoplje za osebno rabo".

"Več desetletij dolga politika prohibicije je kriminalizirala in stigmatizirala uporabnike, hkrati pa ni preprečila niti širitve konoplje med splošno populacijo, zlasti pa mladimi, niti ni pripomogla k zmanjšanju morebitnih negativnih učinkov uživanja konoplje. Zato je treba prohibicijo odpraviti, uporabo konoplje pa legalizirati in regulirati tako na področju medicine kot osebne uporabe," so zapisali in dodali, da je posledica prohibicije tudi onemogočanje razvoja znanosti in tehnologij na področju pridelave konoplje.

"Z vztrajanjem pri zgrešenem zakonskem okviru Slovenija še naprej zaostaja za državami, ki so konopljo legalizirale. Rezerv na teh področjih je veliko, zlasti pri raziskavah za uporabo konoplje v gospodarstvu in medicini," so dodali v Levici, kjer se zavzemajo za prosto dostopnost konoplje vsem polnoletnim osebam z določenimi omejitvami, ki že veljajo za alkohol in tobak.

"Torej enotna embalaža, prepoved oglaševanja in morebitna najvišja dovoljena vsebnost THC-ja pri konoplji, ki se prodaja na trgu. Za uporabnike bi morala biti omogočena tudi lastna pridelava za samooskrbo. Zagotovo pa bi z legalizacijo dokončno odpravili stigmatizacijo uporabnikov medicinske konoplje in jim omogočili lažji dostop do reguliranih izdelkov, kar je kljub našim prizadevanjem in preteklim dosežkom ostalo nerealizirano," so še navedli.



Link to comment

Dokler ZDA ne krene tudi EU ne bo.

Menim, da se bo v kratkem zgodil tektonski premik.

Marijuana recommendation by US health agency hailed as first step to easing weed restrictions



Konec koncev smo še vedno totalni bebci, ki nam politika blokira kar znanost ve že dlje časa.

Link to comment

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.

Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.


  • Create New...

Important Information

By using this site, you agree to our Privacy Policy.