Jump to content

trip report malo drugače


Recommended Posts

zdej je minil že tolk časa da sem že skoraj pozabil na to in to je tudi razlog da sem se odločil napipisat nekam.

 

V petek zgodaj popoldne sem prispel v Ljubljano z namenom, da obiščem dvourno predavanje na faxu. Ker pa je bilo do takrat še dve uri, sem se odločil, da obiščem kolega in si s tem skrajšam čakanje. Čez dobre pol ure sva pri njem debatirala o okusu gob in tem, da veliko ljudi težko konzumira gobe ravno zaradi ogabnega okusa. V nasprotju z ostalimi, so meni gobe zelo dobre in bi jih jedel tudi, če ne bi zadele, tako kot se je recimo čips ali pa smokije pred televizijo. Na moje presenečenje mi kolega prinese od oka vrečko s 40imi grami posušenih gob (cubensis thai), kao da je bil nategnjen in da ne delajo. Pred časom je pojedel gram in ker ni bilo učinka jih je imel skoraj nedotaknjene doma, ker je tako količino pač škoda vreči stran, tudi če je neuporabna. Jaz, vesel zastonj darila, sem stvar takoj pospravil in se počasi odpravil proti faxu.

 

Obisk se je zavlekel, tako, da ni bilo več časa za kosilo, jaz pa tisti dan nisem še nič jedel in se me je že par ur lotevala lakota. Iz radovednosti sem probal eno gobo in ker so mi bile ful dobre sem pohrustal njam njam okoli polovico vrečke v parih minutah. Polovico sem si pustil za zvečer za med gledanjem filmov.

 

Čez 15 minut sem bil že skoraj pri faxu. Na poti sem srečal sošolko in po približno 5ih minutah pogovora sem ugotovil, da pozabljam kaj sem začel govorit in, da je nekaj narobe. Seveda nisem niti pomislil na to da sem pred tem zaužil ogromno količino gob. Pomoje sem krivil to, da sem slabo spal ali pa da sem bil preveč lačen. Čez 2 minute sva prispela do faxa, kjer so bili še drugi sošolci. Poskušal sem se vključiti v pogovor, ampak sem zelo težko sledil 5im ljudem, ki so govorili en čez drugega in se smejali sami sebi. V jalovem poskusu sodelovanja v pogovoru sem dvakrat izustil popoln offtopic in nesmisel, kar mi je dalo misliti in odločil sem se da bom raje tiho. Odpravimo se proti dvigalu na faxu in takrat me sošolec nagovori, da grem z njim nekaj pogledat v klet in ker bi bilo čudno, če bi rekel ne sem šel pač šel za njim. Vso pot mi je neka pripovedoval, jaz pa nisem imel pojma kaj mi govori, še manj zakaj mi to govori in zakaj moram z njim. Razlog je bil dobesedno krneki, pokazal mi je en seznam ali plakat (ne spomnem se več) in sploh nisem vedel kako naj odreagiram na to ker me je dar govora počasi zapuščal. Pomoje sem se strinjal z vsem kar mi je rekel in potem sva šla v dvigalo in se odpeljala v 4. nadstropje kjer smo imeli predavanje. V dvigalu je bilo ogledalo in, ko sem samega sebe zagledal v HD resoluciji in se nisem moral skoncentrirati na celoten obraz, ker mi je zoomiralo pogled v dele obraza, ki so se sproti izostrevali, mi je postalo jasno, da gobe niso bile nedelujoče.

 

Zaradi šoka oz presenečenja sem bil vso pot do predavalnice nezmožen racionalnega razmišljanja ali naj grem noter ali naj raje spizdim čim dlje stran preden bo pizdarija. Prideva s sošolcem v predavalnico (prostora za okoli 80 ljudi, zadnji del ful dvignjen) s 5 minutno zamudo, noter sedi okoli 60 ljudi, naš letnik + še en letnik ker smo imeli združeno predavanje. Valda je bilo vse, razen prve vrste, zasedeno. Usedeva se v prvo vrsto, dober meter stran od profesorice. Gobe so še vedno prijemale in niti slučajno ni bilo videti, da se bo dvigovanje ustavilo. Bil sem zadet približno kot bi pojedel gram navadnih delujočih gob, s tem da mi je govor čisto odpovedal, vizualno je bilo vse dokaj normalno, v prsnem košu sem pa čutil normalni efekt gob. Sošolci v vrsti za mano so komentirali profesorico in očitno so hoteli da se smejim njihovim šalam, kar pa se mi je zdelo tisti trenutek popolnoma nesmiselno, saj sem se trudil biti čim bolj neopazen za profesorico. Sošolec sploh ni hotel utihniti in mi je kar naprej nekaj razlagal in na eni strani sem poslušal njega, na drugi stani profesorico, istočasno mi je pa notranji glas hotel povedati da sem ful neumen da grem počet take stvari in da bo zdej pizdarija. Ker sem se že pošteno ustrašil, da bo vseh 20g gob usekalo vame pred 60imi ljudmi in profesorico, sem začel razmišljati o tem da bi zapustil prostor. Kar pa je bilo skoraj nemogoče, ker so bili na eni strani neki kabli čez stole (pač prva vrsta) in bi najbrž podrl vse če bi hotel priti mimo, na drugi strani je pa bil sošolec ki bi me najbrž vprašal kam grem s torbo.

 

Ok, si rečem, tole bo ali en boljših tripov ali pa nočna mora. Začnem poslušat profesorico in poskušam slediti razlagi (predmet etika, prof je imela navado imet talkshow pri njenih urah tako da so vsi sodelovali in ravno tega sem se bal ker sem zamudil, sedel v prvi vrsti in s tem bil idealen kandidat za sodelovanje) in ugotovim, da ne znam za njo ponoviti niti enega stavka v celoti, kaj šele da bi vedel o čem govori. Malo sem si ogledoval okolico (to je bilo zelo neumno, saj vsi vemo kako izgleda človek ki ga ravno primejo gobe) in se trudil biti normalen. ''Ej alo blablabla'' sem zaslišal iz vrste za sabo, ''kva je s tabo dons''? ''Na gobicah je'' mu je v šali odgovoril tist ki je sedel zraven. To me je ful napsihiralo, ker so bili sošolci totalni lajki kar se tiče drog in je bilo možno samo eno: Ali sem res ful očiten ali pa je bil komentar čisto naklučje. Zgrožen se naslonim na mizo in začnem gledat v tla pred sabo. Umetna pikčasta masa po tleh je krožila okoli mene v obliki spirale kot ena čorba k se počasi kuha. Omg omg omg mi je odmevalo v glavi. Takrat sem ugotovil, da sem že 10 minut na isti stopnji zadetosti in odvalil se mi je kamen od srca ko sem dojel da je najbrž to to in ne bo šlo višje. Čez približno pol ure (torej 1 uro je držalo) je začelo spuščati in ker je minil strah da me bo 20g gob povozilo v množici ljudi, sem začel normalno kontrolirati svoje razmišljanje in vse ostalo kar mi je šlo prej narobe. Če bi z namenom zaužil količino gob potrebno za tako zadetost kot sem jo dobil, bi bilo vse ok, ker ne bi bila prisotna panika, ki mi jo je povzročala napol prazna vrečka.

 

Naslednji dve uri sem še vedno čutil gobe, ampak je bilo vse skupaj dokaj zabavno ob misli kaj sem ravnokar doživel in kaj bi lahko bil worst case scenario. Pozno popoldne, ko sem mislil, da je že vse spustilo, sem samega sebe zasačil da gledam ribe v akvariju nenormalno dolgo časa, čeprav jih imamo doma že od nekdaj, po čemur sem sklepal da še nisem čisto trezen, čeprav sem se normalno pogovarjal s starši.

 

Na vrhuncu delovanja sem imel podoben občutek kot je običajno kadar pojem gram, s to razliko, da sta panika in okolica potencirala določene stvari v neskončnost in zaradi tega sem skoraj izgubil dar govora v tistem času. Na srečo se je vse to dogajalo v petek, zaradi česar sem si pustil polovico stafa za zvečer, ko sem imel namen gledat filme. Če bi bilo to med tednom bi najbrž pojedel celo vrečko ker bi šel prej spat.

 

Moral of the story: gobe so zahrbtne :hihi:

Link to comment

Kul report. ;) Najhujš je, ke nekdo ke nima pojma, pa slučajno ugane na čem si... Pa nočeš d vsi vejo! :xpanter: Zto js med šolo sam kšno travco :jumparound: , ostal je čis too much. :ilona:

Men se na splošni zdi večina psihadelikov(ok LSD še nism probala) zahrbtnih, pa ne tok zahrbtnih kokr tricky. Ampak ok. Kdaj je gut kdaj je pa bed. Sam vseen, da poješ 20gramov gob, svaka čast! Js tut če kao nebi mele učinka - se take količine nebi lotila (čeprov mi majo dobr okus), because you never know. :think: - al pa mogoče. :grin: lol.

Edited by niqi
Link to comment

Kul report. ;) Najhujš je, ke nekdo ke nima pojma, pa slučajno ugane na čem si... Pa nočeš d vsi vejo! :xpanter: Zto js med šolo sam kšno travco :jumparound: , ostal je čis too much. :ilona:

Men se na splošni zdi večina psihadelikov(ok LSD še nism probala) zahrbtnih, pa ne tok zahrbtnih kokr tricky. Ampak ok. Kdaj je gut kdaj je pa bed. Sam vseen, da poješ 20gramov gob, svaka čast! Js tut če kao nebi mele učinka - se take količine nebi lotila (čeprov mi majo dobr okus), because you never know. :think: - al pa mogoče. :grin: lol.

 

sej pomoje noben ni vedel da sem zadet, tist komentar je bil zgolj naklučje ki je možno enkrat na 1000 let :grin:

 

v letniku takrat še noben ni vedel za moje drogeraško eksperimentiranje in zaradi tega sem se tudi malo bal kaj bo če me dojamejo, ker sem imel občutek da jih večina dojema droge kot je v navadi med ljudmi. moj namen pa niti slučajno ni bil to da se ga prizadanem na faxu, ker načeloma ne hodim na tja zadet.

Link to comment

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Loading...
×
×
  • Create New...

Important Information

By using this site, you agree to our Privacy Policy.