Jump to content

plavanje v oceanu


Recommended Posts

9.00 prispem do hiše, kjer čez nadaljnih 15 minut pojem meskalin ter prične se čakanje. S xy začneva preko televizije igrat igrice, nakar čez kakšne 20 minut začutiva mrzlico ter rahlo slabost. Slabost je prihajala v valovih, ravno ko si pozabil na njo, te je druga oseba opomnila, da ji je slabo. Ampak ubistvu je vse v glavi.. če bi popolnoma pozabili na slabost, se zamotili z drugimi zadevami, vrjamem da se ne bi več spomnili.

Čakanja na začetek potovanja je trajalo kar nekaj časa, lahko ocenim, da na uro in pol.

 

ZAČETEK

 

Takoj mi je prišlo na misel, da se želim z naravo podrobno spoznat, jo začutit in občutit to, da sem del nje. Vzela sem blazino in kljub jutranji rosi, ki je počasi izginjala s trave, pristala na mehkih tleh. Točno tam, kjer mi je najbolj ustrezalo ter kjer sem se počutila domače. In v ozadju sem zaslišala: »lej, njo bo spet najbolj opralo« ter »jst bi tud tisto, kar je ona vzela«...

Le nasmeh, vse je v glavi.

Če bi primerjala vzorce na gobah in na kaktusu, lahko z gotovostjo rečem, da tako intezivnih vzorcev še nisem doživela. Pa o vzorcih raje ne bi. Pojavil se je občutek povezanosti z naravo, želja da bi objela ves svet...in sem tudi ga. Ležala sem na travi, občudovala žile na listih, tako lepe ter simetrične. In vsak dotik, v dlaneh sem čutila energijo, le ta se je prepletala z ljubeznijo do sveta. Bi lahko isto doživela prej?

v travi sem zagledala majhen listič češnje, odcvetel listek sem vzela v roke. Le-tega so se držali še izjemno majhni delci rose, tako popolni delci življensko potrebne tekočine. Moker občutek kapljic na koži, toliko energije ter lepote v takih majhnih stvareh! Rahlo sem se zvijala po blazini in z roko božala travo, nasmešek na obrazu in ljubezen-energija v zraku. In še večja energija, ko me je grelo sonce, ki se je občasno malo skrivalo za oblaki.

Kamorkoli sem pogledala, povsot vzorci. Vrvi, ki so navezane ob hiši in so namenjene plezanju vrtnic, so bile konkretno mavrične barve in so se premikale proti oblakom. Pa ne počasi, bile so kot vzorčasti izstrelki, ki so za seboj puščali barvno sled.

Pogovor sem lahko nadzirala, še bolj pa misli. Tu se je svet odprl.

 

OCEAN...

Če si ga pričaram v mislih? Karkoli sem si zamislila, to sem lahko dosegla. Torej lahko tudi plavam notri. Zaprla sem oči, skočila v toplo morje, občutila slano vodo. Če bi pričarala delfine, bi lahko plavala z njimi. Lahko bi letela. Lahko bi potovala po svetu, skakala iz države v državo. Bi lahko bila ptica?

 

POTOVANJE V PRETEKLOST...

Zamižala sem, ter misli so se podile po mojem življenju kot sunki vetra. Iz situacije me je metalo v drugo situacijo. Sprehajala sem se po domači pokrajini, čutila v rokah travo, rumene rože, travnike. In nekje v ozadju je bila domača vijugasta cesta ter šumenje hudournika. Zakaj sem taka kot sem? Pozitivna vprašanja o izoblikovanju same sebe. Sem, ki sem... Bila sem sama sredi narave. Pa potovanje sploh ni bilo neprijetno, mogoče le psihično naporno. Navsezadnje je družina in domače okolje tisto, v katero zaupam.

 

...SAMA

A obenem sem se počutila tako samo. Potovanje me je izčrpalo, želela sem toplino drage, ljubljene osebe. Želja po dotiku, razumevanju, delitvi tega z njo...želja po ne razbijanju steklenih rož. Hišo sta preleteli dve ptici; opaziš kar želiš opaziti. Dvojino. Dve drevesi, dve roži,... kar drugi opisujejo kot mračno padanje vzdušja, lahko jaz zagovarjam kot enostavno izražanje čustev. »ah, jebita se..« To je letelo na zaljubljena ptiča, jaz pa sem spizdila v notranjost hiše ter na sedežni ponovno potovala. Na žalost, ki je bila tam iz prejšnega večera, sem želela pozabiti.

 

Sledilo je še gledanje filma Tron, ki ga res priporočam za gledanje ko kakšna substanvca popušča, zadeva je počasi spuščala, lahko rečem da se je končalo okoli 11-1 ure zvečer. Relativa, saj veste...

 

 

kul trip ;) lahk bi rekla še kaj v smislu, ne priporočam bla, bla, bla... ampak ta anti reklama bi služila kot ona, "kajenje ubija" sladke reči pa so slajše in vredne greha.

Edited by helenca
Link to comment

zakon! :)

 

vsi meskalinski trip reporti nekak zvenijo podobno. in povsod je notr del tega, kar je meni brez droge totalno fascinantno že itak.

govorim o podrobnosti in popolnosti narave, sestavi, funkcionalnosti, čudežnosti...valda ni tok izrazito in flurescentno, zato me pa tut meskalin vleče...ampak vseen, men se zdi "normalno" in naravno, da naj bi nas narava fascinirala v takem smislu, brez stimulansov...

loh sedim v gozdu 5 ur na istem mestu, pa je vse totalno popolno, lepo in domače.

Link to comment

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Loading...
×
×
  • Create New...

Important Information

By using this site, you agree to our Privacy Policy.