Jump to content

technolog

Moderatorji
  • Posts

    3.142
  • Joined

  • Last visited

1 Follower

Contact Methods

  • Website URL
    http://www.drogart.org

Profile Information

  • Gender
    Male
  • Location
    In A Gadda Da Vida
  • Interests
    Käfermusik

Recent Profile Visitors

2.515 profile views
  1. 80 odstotkov Slovencev že podpira uporabo konoplje, zlasti v medicinske namene Mednarodna konferenca o poslovanju s konopljo Z uporabo kanabinoidov, ki jih pridobivajo iz konoplje, bi lahko zmanjšali številne kronične bolezni, ki so prisotne pri starejši populaciji, je bilo poudarjeno v znanstvenem delu mednarodne konference o poslovanju s konopljo. Bled je prvič gostil mednarodno konferenco o poslovanju s konopljo (ICBC), na kateri so predstavili nekatere nove znanstvene dosežke in tehnologije s področja konoplje, pa tudi politične vidike. "Slovenija ima glede na smernice posodabljanja zakonodaje na področju industrije konoplje v regiji priložnost, da postane tudi mednarodno stičišče za raziskave na področju industrije konoplje kot gospodarske panoge," so med drugim navedli organizatorji. Uporabo kanabinoidov, ki so najbolj prisotni v konoplji (THC, CBD …), v znanstvene, predvsem medicinske namene so na konferenci predstavili vodja oddelka za nevrologijo pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana David Neubauer, Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo ter znanstvena svetnica in dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek ter izraelski nevropsihiater Ilya Reznik. Izraelski gost je opomnil, da bo treba opraviti še veliko raziskav učinkov kanabinoidov, da bodo dobili zeleno luč za uporabo v medicini in ne bodo več zgolj prepovedana droga, kot je zadnjih 80 let. Kot je povedal, imajo kanabinoidi zelo dobre učinke pri zdravljenju bolezni, kot so parkinsonova bolezen, arterioskleroza, epilepsija, posttravmatski sindromi. Po njegovih besedah bi lahko v raziskave uporabe konoplje v medicinske namene financirali tudi javni zdravstveni sistemi, saj jih trenutno financira farmacevtska industrija. "Upam, da bo zasebni sektor prišel do dobrih rezultatov, da bo prepričal tudi agencije za zdravila," je dejal. Vpliv na kronične bolezni starejših "Pomembno je, da ima vsaka država svoje regulacije, toda ne popolne legalizacije. Naj bodo kanabisovi ekstrakti v rokah zdravnikov in farmacevtov," je poudaril farmacevt Borut Štrukelj. Sam meni, da bi morali biti rekreativna in medicinska uporaba konoplje ločeni. Štrukelj je med drugim predstavil raziskavo uporabe kanabinoidov v povezavi z boleznimi, ki se pojavijo pri starostnikih. V raziskavi učinkov CBD-ja pri miših so ugotovili, da se je povečal njihov življenjski cikel in zdravstveno stanje. Med drugim se je samicam skoraj za četrtino povečala stopnja preživetja in se jim je zmanjšala tudi teža ter so bile odpornejše proti vnetjem. Štrukelj je poudaril, da bi z uporabo kanabinoidov lahko zmanjšali številne kronične bolezni, ki so prisotne pri starejši populaciji. Tamara Lah Turnšek je ob tem povedala, da bi lahko z uporabo kanabinoidov nekako zavrli starostni proces. "Vsi si želimo, da bi bila starejša populacija dejavnejša," je dejala in tako bi bil na neki način tudi večji prispevek starostnikov k družbenemu življenju. Lah Turnšek je tudi pojasnila, da na nacionalnem biološkem laboratoriju preizkušajo, kako s pomočjo nekaterih kanabinoidov z biološkim načinom zdraviti določene vrste raka, prav tako pa poskušajo z njihovo uporabo reducirati uporabo kemoterapije pri raku dojke. Težave pri uporabi kanabinoidnih izdelkov Nevrolog pediater z ljubljanske pediatrične klinike David Neubauer je predstavil učinkovito uporabo kanabinoidov pri različnih otroških nevroloških boleznih. Tako so opravili že tri raziskave, ki so vse pokazale odlične rezultate. Z uporabo CBD-ja se je denimo precej izboljšalo stanje pri približno polovici bolnikov s hudo epilepsijo. S kombinirano uporabo CBD-ja in THC-ja pa se je izboljšalo stanje pri avtističnih otrocih. Toda kot je dejal, se je zapletlo in so morali eno od raziskav prekiniti, ker je javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke prepovedala uporabo slovenskega izdelka, ker ni imel certifikata dobrega zdravstvenega proizvoda. Nanj so se nato obrnili številni starši bolnikov, saj so bili zadovoljni z učinki. Zdaj bodo poskušali pridobiti podoben izdelek v tujini, vendar je zelo težko pridobiti zahtevani certifikat. Štrukelj je poudaril, da je ključno izobraževanje zdravstvenih delavcev, bolnikov in celotne javnosti o pozitivnih učinkih konopljinih spojin. Vendar meni, da so jim mlade generacije že precej bolj naklonjene. Slovenija je po njegovih besedah med vodilnimi na področju raziskav učinkov konoplje, vendar zakonodaja zelo zaostaja. Kako je uporabi konoplje naklonjena trenutna vlada? Uvodni govor konference je pripadel sekretarki za zdravstvo v kabinetu predsednika vlade Metki Paragi, ki je pojasnila, da podatki kažejo, da trenutno približno 80 odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje, zlasti v medicinske namene. Prav tako podatki po njenih besedah kažejo, da ima približno 40 odstotkov Slovencev že izkušnje s konopljinimi izdelki. "Z uvedbo novih regulacij želimo ustaviti črni trg. Slovenskim bolnikom in drugim zagotoviti nakup in uporabo varnih izdelkov iz konoplje, katerih proizvodnja bo regulirana in nadzorovana. Več pomembnih slovenskih združenj takšno spremembo zakonodaje podpira, med njimi Združenje onkoloških bolnikov Slovenije, združenje Europa Donna, več pediatrov in več bolnikov ter uporabnikov, ki so ugotovili, da pozitivni učinki konoplje na zdravje pretehtajo arhaične kriminalizirane poglede na to rastlino. To staro perspektivo je zlasti zaradi vseh ugotovitev o pozitivnih učinkih uporabe konoplje treba spremeniti," je dejala Paraga. Levica: Slovenija zaostaja za državami, ki so konopljo legalizirale Glede uporabe in regulacije konoplje pa se je v četrtek oglasila tudi koalicijska stranka Levica, ki je v sporočilu za javnost zapisala, da je poleg "novih znanstvenih dosežkov in tehnologij s področja konoplje treba tudi opozoriti na vprašanje legalizacije ter regulacije medicinske konoplje in konoplje za osebno rabo". "Več desetletij dolga politika prohibicije je kriminalizirala in stigmatizirala uporabnike, hkrati pa ni preprečila niti širitve konoplje med splošno populacijo, zlasti pa mladimi, niti ni pripomogla k zmanjšanju morebitnih negativnih učinkov uživanja konoplje. Zato je treba prohibicijo odpraviti, uporabo konoplje pa legalizirati in regulirati tako na področju medicine kot osebne uporabe," so zapisali in dodali, da je posledica prohibicije tudi onemogočanje razvoja znanosti in tehnologij na področju pridelave konoplje. "Z vztrajanjem pri zgrešenem zakonskem okviru Slovenija še naprej zaostaja za državami, ki so konopljo legalizirale. Rezerv na teh področjih je veliko, zlasti pri raziskavah za uporabo konoplje v gospodarstvu in medicini," so dodali v Levici, kjer se zavzemajo za prosto dostopnost konoplje vsem polnoletnim osebam z določenimi omejitvami, ki že veljajo za alkohol in tobak. "Torej enotna embalaža, prepoved oglaševanja in morebitna najvišja dovoljena vsebnost THC-ja pri konoplji, ki se prodaja na trgu. Za uporabnike bi morala biti omogočena tudi lastna pridelava za samooskrbo. Zagotovo pa bi z legalizacijo dokončno odpravili stigmatizacijo uporabnikov medicinske konoplje in jim omogočili lažji dostop do reguliranih izdelkov, kar je kljub našim prizadevanjem in preteklim dosežkom ostalo nerealizirano," so še navedli. https://www.rtvslo.si/zdravje/paragi-80-odstotkov-slovencev-ze-podpira-uporabo-konoplje-zlasti-v-medicinske-namene/680775
  2. Avstralci z ekstaziji in "norimi gobicami" nad duševne težave Avstralija je danes postala ena prvih držav na svetu, ki je dovolila uporabo psihoaktivnih substanc MDMA oziroma ekstazija in t. i. čarobnih gob oziroma psilocibina za zdravljenje težav in motenj v duševnem zdravju. Psilocibin se bo v okviru terapije uporabljal predvsem pri zdravljenju depresije, MDMA pa pri posttravmatski stresni motnji (PTSD). Avstralija je februarja prekvalificirala substanci, potem ko je tamkajšnja uprava za terapevtske učinkovine sporočila, da sta snovi "relativno varni", če se uporabljata v "medicinsko nadzorovanem okolju". Čeprav bo dostop do njiju sprva omejen in drag, številni strokovnjaki in bolniki odločitev pozdravljajo kot prelomen trenutek, saj bi substanci lahko pomagali bolnikom v primerih, ko so druge oblike zdravljenja neuspešne. Psilocibin naj bi uporabljali predvsem za zdravljenje nekaterih vrst depresije, medtem ko naj bi bil MDMA primeren za zdravljenje PTSD. MDMA ljudem namreč daje občutek povezanosti z drugimi, zato ti s terapevtom lažje spregovorijo o slabih osebnih izkušnjah, je pojasnil avstralski raziskovalec na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorov na univerzi Južne Avstralije Mike Musker. Psilocibin na drugi strani pa ponuja psiho-aktivni učinek, ki ga tradicionalna zdravila nimajo, zaradi katerega se bolnik utegne drugače počutiti glede sebe in svojega življenja. Musker sicer dvomi, da bosta substanci do leta 2024 že v široki uporabi. Ob tem je pojasnil, da sistem ne bo deloval tako, da oseba "vzame tableto in odide", temveč se bosta substanci uživali pod nadzorom terapevta. Tovrstno zdravljenje bi sicer lahko stalo okoli 1000 avstralskih dolarjev oziroma dobrih 600 evrov na seanso. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da čudežnih ozdravitev ne gre pričakovati. Obstaja namreč možnost t. i. bad tripa oziroma slabe izkušnje s substanco, ki lahko duševno stanje bolnika poslabša ali pa ta podoživi določeno travmo. Organi v Kanadi in ZDA sicer že dovoljujejo medicinsko uporabo ene ali obeh omenjenih substanc, vendar le v kliničnih preskušanjih ali s posebnimi dovoljenji. Psihedelike za sočutno uporabo preučujejo tudi druge države, med njimi Švica in Izrael, psihedelične klinike pa zakonito delujejo tudi v državah, kot sta Jamajka in Kostarika. https://novice.svet24.si/clanek/novice/svet/649fffb39d787/avstralci-z-ekstaziji-in-norimi-gobicami-nad-dusevne-tezave
  3. DMT je možno uživati z "vejpanjem", vendar s pravim vaporizerjem in ne v obliki elektronskih cigaret. Primerno količino (recimo 10 mg DMT) je potrebno namestiti na mrežico vaporizerja, ter nastaviti temperaturo na okrog 200°C. Težko, mogoče bi šlo z glicerinom, ampak glicerin (še dodatno) draži dihalne poti. Enostavneje je torej s pipico ali pravim vaporizerjem.
  4. technolog

    nore gobe

    Gobe ob dotiku pomodrijo, vendar to ne vpliva na njihov učinek.
  5. Da, vse napisano še vedno drži.
  6. https://www.itemfix.com/v?t=gjal1x
  7. Pošiljke poslane znotraj EU, ne gredo preko carine, torej bi morale doseči svoj cilj. Tudi glede RC ne bi smelo biti problemov.
  8. Iz Pogojev in pravil DrogArt konference: - Prepovedano je vsakršno povpraševanje, kje in kako bi do psihoaktivnih substanc (legalnih in ilegalnih) lahko prišli.
  9. To seveda ni res! Bil je banan zaradi sveže žaljivke. In bo odbanan, ko bo moderatorska ekipa presodila, da je odslužil svojo kazen.
  10. Od vandalov, torej ljudi, ki v življenju povzročajo le škodo, koristi pa nobene, ni pričakovati koristne debate niti o politiki.
  11. Če je razpolovna doba 7 ur, bo v telesu 7 ur po zaužitju ostala polovična količina zaužite substance. Čez naslednjih 7 ur bo v telesu ostala polovica polovice, torej četrtinska količina prvotno zaužite substance. Po naslednjih 7 urah bo v telesu le še osmina količine prvotno zaužite količine...
  12. Če Slovenija ne bo upoštevala novih smernic glede konoplje, ji grozijo desetmilijonske kazni Marca bo Konvencija o drogah iz leta 1961 in 1972 najverjetneje spremenjena v dobro konoplje, ki nič več ne bo veljala za nevarno substanco, prav tako bo zakonsko urejena njena medicinska uporaba. Če Slovenija novih smernic ne bo upoštevala in bo konopljo oziroma njene uporabnike še naprej preganjala, bo s tem kršila mednarodni dogovor oz. konvencijo. Ob tem pa ji grozi več deset milijonov evrov kazni. Nedavno smo poročali o veliki spremembi na področju konoplje, o kateri bo med 2. in 6. marcem 2020 na 63. zasedanju Komisije Združenih narodov za droge glasovalo 53 držav. Odločali bodo o implementaciji šestih novih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, po katerih konoplja v grobem rečeno nič več ne bo veljala za nevarno substanco. Glasovalno pravico ima 13 članic EU, Slovenije sicer ni med njimi. Kljub temu pa bo Slovenija kot podpisnica Konvencije o drogah iz leta 1961 in 1972 v okrilju Svetovne zdravstvene organizacije morala upoštevati nova določila konvencije. Če tega ne stori, avtomatsko krši mednarodni dogovor oz. konvencijo, ki je po hiearhiji nadrejena vsem zakonom kake države. Konoplja bo končno zadihala Spomnimo, konoplja in hašiš bosta premeščena v skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju, omogočena naj bi bila celo raba v hortikulturne namene (kot je denimo že leta v Avstriji). Konoplja bo glede na nove svetovne smernice tako končno rešena desetletij podjarmljenja že od septembra 2020. V mediju Maribor24 smo pred dobrim mesecem dni s strani Civilnega združenja za zaščito človekovih pravic prejeli dokumente, ki so jih prejeli 12. in 13. decembra na 62. ponovnem zasedanju komisije o narkotičnih drogah (Reconvened Sixty-second Session of the Commission on Narcotic Drugs). Zasedanja so se udeležile vse države članice EU in podpisnice konvencije o prepovedanih drogah iz leta 1961, cilj pa je bil prejete informacije predati vodstvom svojih držav. Spremenjenih bo 6 točk, na ministrstvu pa se niso opredelili, kaj točno to pomeni za nas Kot so za naš medij sporočili z Ministrstva za zdravje, je Strokovni odbor za odvisnost od drog Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) 24. januarja 2019 generalnemu sekretarju Združenih narodov predložil šest priporočil za uvrstitve kanabisa na seznam snovi, ki je priložen konvencijam. V priporočilih Svetovna zdravstvena organizacija predlaga, da CND razvrsti kanabis in snovi iz kanabisa na nov način. Razlog SZO za pripravo predloga o drugačni razvrstitvi kanabisa je, da bi se kanabis in snovi iz kanabisa lahko uporabljali v zdravstvene namene in bili hkrati pod ustreznim nadzorom. Na ministrstvu za zdravje niso odgovorili, kaj točno spremembe pomenijo za Slovenijo oz. kako bodo implementirali predvidene spremembe. Prav tako niso odgovorili, zakaj ima konoplja v Sloveniji že status gojenja v medicinske namene, zdravniki pa o njej ne vedo nič, niti je ne predpisujejo. Sintetični THC ob boku s “pravim” Po priporočilih se naj kanabis in hašiš preselita v I skupino nenevarnih substanc, s čimer se ohrani nadzor nad substanco, hkrati pa bo slednja omogočena v medicinske namene. Izvlečki iz CBD pa sploh ne bodo več del konvencije. Medtem bodo sintetični pripravki uvrščeni v skupino I, ki je prvenstveno omejena na medicinsko rabo snovi. Izomeri THC, učinkovine konoplje, ki povzroča omamo, bodo uvrščeni v I skupino, a le pod pogojem, če bodo hkrati odredili, da se v to skupino nenevarnih substanc umestijo tudi sintetični pripravki (dronabinol in njegovi stereoizomeri. Ekstrakti in tinkture bodo izbrisani iz Tabele I Enotne konvencije o mamilih. Stališče Slovenije? V glavnem se strinjajo z novimi smernicami, to pa je tudi vse In kakšne praktične spremembe se obetajo v Sloveniji? Tega očitno ne ve nihče. Prav tako pričakujemo še odgovor s kabineta premiera Šarca, ki je pred novoletnimi prazniki poleg Ministrstva za zdravje prav tako prejel dokumentacijo o predvidenih spremembah. Svet Evropske unije je pripravil pogajalsko stališče do dokumenta SZO o novi razvrstitvi kanabisa in z njim povezanih snovi. Svoje stališče ima tudi Slovenija. Pogajalsko stališče, ki ga kot članica EU zastopa tudi Republika Slovenija, je v nekaterih delih enaka stališču Svetovne zdravstvene organizacije. Sami zavzemajo stališče, da se kanabis in hašiš črtata iz IV Enotne konvencije o mamilih, kamor sodijo zdravju najnevarnejše substance, ter da se pripravke iz CBD izbriše iz same Konvencije. Po drugi strani glede tinktur in izvlečkov očitno nimajo stališča in bodo čakali na nadaljnja priporočila Strokovnega odbora za odvisnosti od drog. Sledijo lahko večmilijonske kazni A ker na vprašanje, kaj točno to pomeni za Slovence in kako se bo implementacija novih smernic Konvencije poznala tudi pri nas, niso odgovorili, smo se obrnili na Civilno združenje za zaščito človekovih pravic. Odgovorili so nam, da če marca resnično pride do sprejema katerekoli predlagane spremembe, je Slovenija kot podpisnica konvencije avtomatsko podrejena njenim določilom. “Vse konvencije so po hierarhiji zakonodaje nadrejene zakonom in podzakonskim aktom ter ostalim predpisom,” pravijo. Slovenija bo predlagane spremembe tako morala ustrezno implementirati in regulirati v svoji zakonodaji. “Če smernicam ne bo sledila, bodo pač sankcije, katere so določene, kadar se kršijo mednarodni dogovori,” so še dejali in dodali primer, da smo morali samo za neupoštevanje Kjotskega sporazuma plačati vrtoglavih 80 milijonov evrov. https://maribor24.si/slovenija/ce-slovenija-ne-bo-upostevala-novih-smernic-glede-konoplje-ji-grozijo-desetmilijonske-kazni
  13. EKSKLUZIVNO: Rastlina konoplja nič več v konvenciji prepovedanih mamil Resolucija o konoplji, ki so jo februarja sprejeli v Evropskem parlamentu, bo zaživela marca 2020. Takrat bo v Svetovna zdravstvena organizacija rastlino konopljo v Konvenciji o mamilih umestila v skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju. Vzgajali jo bomo lahko celo v hortikulturne namene. Med 12. in 13 decembrom je na Dunaju potekalo 62. ponovno zasedanje komisije o narkotičnih drogah (Reconvened Sixty-second Session of the Commission on Narcotic Drugs), katere so se udeležile vse države članice EU in podpisnice konvencije o prepovedanih drogah iz leta 1961. Na zasedanju so pripravili teren za velike spremembe na področju zakonodajnega statusa konoplje. Slovenija bi morala poslati najmanj Milana Kreka, predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, namesto tega so poslali mladega uradnika iz ministrstva za zunanje zadeve. Zasedanja se je udeležilo tudi Civilno združenje za zaščito človekovih pravic oz. predstavniki le-tega. Poleg ministrstva za zdravje in premiera Marjana Šarca smo tudi v mediju Maribor24 prejeli dokumentacijo tega srečanja, glede na katero nameravajo marca 2020 – verjeli ali ne – rastlino konopljo umakniti iz konvencije o drogah iz leta 61′. Oziroma, če smo bolj natančni, premestili jo bodo iz skupine IV. v skupino I., kamor sodijo zdravju pretežno neškodljive snovi. Naslednje srečanje v zvezi s rastlino kanabis in njenimi derivati bo v sklopu Združenih narodov potekalo v New Yorku. Tedaj bodo dokončno zapečatili usodo konoplje in ukinili njen več desetletij dolg dolgoleten pregon. Kanabis in smolo iz kanabisa bodo izločili iz Skupine 4, kjer se nahajajo najnevarnejše snovi brez terapevtskega učinka v Skupino I, kamor sodijo pretežno neškodljive snovi. Ekstrakte in tinkture (četudi s psihoaktivnimi snovmi) bodo premaknili v Skupino III. ki je rezervirana za snovi, ki niso nevarne zdravju. THC bodo prav tako umestili v skupino I (pretežno neškodljivo). Cannabidiol (CBD) pa bodo izvzeli iz internacionalne kontrole, saj ni nobene dokazane škodljivosti zdravju. Se bodo uradniki končno premaknili? Kot opozarjajo na Civilnem združenju za človekove pravice, je Slovenija kot podpisnica konvencije primorana »ubogati« nova določila. Navsezadnje so (sodeč po zagotavljanju našega Ministrstva za zdravje) prav določila konvencije WHO tista, ki se jih držimo kot pijanec plota. Svetovna zdravstvena organizacija je teren za tovrstno drastično spremembo pripravljala že od februarja 2019. Tedaj so dejali, da razmišljajo o drugačni razvrstitvi konoplje v imenovani konvenciji. Takšni, ki bi medicinsko konopljo lansirala med države članice Evropske unije. Na decembrskem zasedanju na Dunaju so prisotni prejeli razne nasvete in navodila o nadaljnjem ravnanju z rastlino konopljo, z zavedanjem, da slednja več ne bo del konvencije kot jo poznamo. V brošuri so tako zapisali: “Zlasti podpiramo težnjo Svetovne zdravstvene organizacije po izbrisu rastline kanabis in njenih izvlečkov iz 4. skupine Konvencije iz leta 1961. Pacienti v državah članicah, ki trpijo za multiplo sklerozo, epilepsijo, kroničnimi bolečinami (…) bodo dobili možnost uporabe medicinske konoplje iz preverjenih virov, namesto da bi konopljo oz. njene izvlečke z neznanimi sestavinami nabavljali na črnem trgu in brez zdravstvenega nadzora.” Konoplja nič več prepovedana droga Na Civilnem združenju za človekove pravice pojasnjujejo, da bo kanabis z novo uvrstitvijo končno dobil status tega, kar dejansko je: rastlina in ne nevarna droga – nova razvrstitev pa da bo veljala za laboratorijsko obdelane snovi, pod kar spada kvečjemu le sintetični THC. »To pomeni, da konoplja ne bo več droga. Lahko jo bomo imeli vsi. Če Slovenija ne bo pripravljena, nas bodo druge države povozile!« so ob tem opozorili. Sosednje države so s pripravami začele že zdavnaj. Spomnimo, celo na Hrvaškem, kjer je bila konoplja nedavno še bolj demonizirana kot pri nas, so pričeli z vzgajanjem lastne medicinske konoplje. V Avstriji je vzgoja že stalnica, pisali smo o celih halah indijske konoplje, ki jo vzgajajo v medicinske namene in izvažajo v tujino. Potem so tu še prostrana polja Romunije, kjer pridelajo in predelajo gromozanske količine konoplje, pa četudi le industrijske. V omenjeni brošuri je jasno zapisano, da bo implementacija novih določih WHO odprla prosto pot do večjih znanstvenih raziskav na tem področju, katerih v tem trenutkov ni dovolj, bolniki pa bodo končno dobili reguliran dostop do terapevtskih učinkov te tako vsestranske rastline. Uvažamo iz Švice, lastnega proizvoda pa nimamo Po drugi strani pa na slovenskih črpalkah lahko kupimo konopljine smotke, uvožene iz Švice. Pogovarjamo se o licencah s tujimi podjetji, iščemo partnerstva z Izraleom, Avstralijo, sami pa ne smemo proizvajati, četudi imamo za to idealne pogoje. Država stopa na prste celo domačim kmetom, ki bodo zaradi restriktivne politike na področju konopljinega kanabinoida CBD (katerega prav tako želijo umakniti iz polic) ostali še brez edinega vira zaslužka. »Torej tujce privilegirajo, Slovenca pa ne?« se sprašujejo v združenju. Na vprašanje, od kod takšno razmišljanje, pa odgovorijo, da je »v ozadju nezaupanje v lastne sposobnosti države.« Ne premoremo enega aparata, ki bi meril količinsko vsebnost kanabinoida THC Potem je tu še sporno dejstvo, da Slovenija ne premore niti ustrezne aparature, ki bi merila višino vsebnosti kanabinoida THC. V Sloveniji lahko zaenkrat uživamo konopljine izvlečke oz. prosto kupimo smotke, ki imajo manj kot 0,2 odstotka kanabinoida THC. Če slovenski državljan zaužije katerokoli vrsto konoplje in ga slučajno ustavi policist, da bi ga testiral za droge, pošljejo slino oz. telesne tekočine v laboratorij, kjer lahko preverijo zgolj, če je v slini THC ali ne, ne morejo pa izmeriti, koliko ga je. Torej je vsak (voznik) v prekršku, ne glede na to kakšne izdelke iz konoplje uživa, za povrh pa prejme še 2500 evrov kazni zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc. V kolikor želimo biti v državi konkurenčni vsem ostalim, ki so že začeli s kultivacijo na svoji zemlji, bo tak aparat nujno potreben. Gojenje v hortikulturne namene bo dovoljeno Pridobljen dokument z naslovom Scope and definition of the exemption covering “hemp” in the international drug control Conventions. A total exemption – by purpose (prev. “Področje uporabe in definicija izvzetosti konoplje v mednarodni Konvenciji o nadzoru drog. Celovito namensko izvzetje”) določa naslednje novosti: Gojenje rastline je iz konvencije izvzeto, razen v primerih farmacevtske pridelave oz. v raziskovalne namene, Vsi ne-vrhnji deli rastline so izvzeti iz področja Konvencije, saj ne štejejo kot droga, Vsi vrhnji deli rastline, ki ne vsebujejo THC smole, ne veljajo kot droga in so tako izvzeti iz Konvencije, Vrhnji deli, ki vsebujejo psihoaktivno smolo (THC) in se uporabljajo v industrijske namene, so prav tako izvzeti iz Konvencije. V laičnem jeziku to pomeni, da bomo lahko indijsko konopljo, ki vsebuje THC, gojili tudi v hortikulturne namene, kakor je sedaj mogoče denimo v Avstriji. Iz konvencije bo direktno izvzeta konoplja, gojena v industrijske namene, razen v medicinske. V dokumentu sicer ni točno določeno, kaj vse sodi med “industrijske namene”. https://maribor24.si/slovenija/ekskluzivno-rastlina-konoplja-nic-vec-v-konvenciji-prepovedanih-mamil
  14. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami : 33. člen Z denarno kaznijo od 200 € do 600 € ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek, kdor ima v posesti prepovedane droge v nasprotju z določbami tega zakona. Z denarno kaznijo od 40 € do 200 € ali z zaporom do 5 dni se kaznuje za prekršek, kdor ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo. 34. člen Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih doping snovi ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. Kdor stori dejanje iz prvega odstavka proti več osebam, proti mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj, se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let. Skladno z določbami zakona o prekrških se sme mileje kaznovati tisti storilec prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo in storilec prekrška iz prejšnjega odstavka, če prostovoljno vstopi v program zdravljenja uživalcev prepovedanih drog ali socialno varstvene programe, ki jih potrdita zdravstveni svet ali svet za droge. Kazenski zakonik: 186. člen (1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj ali kdor za izvrševanje omenjenega dejanja uporablja mladoletne osebe se kaznuje z zaporom od treh do petnajst let. (3) Če je dejanje iz prvega in drugega odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. (4) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, snovi ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. (5) Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje ter prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu, se vzamejo. Link do razvrstitve prepovedanih drog pa najdeš tukaj.
×
×
  • Create New...

Important Information

By using this site, you agree to our Privacy Policy.