UPORABA PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC NA DELOVNEM MESTU -  1. DEL


Prvi izmed serije člankov, ki bodo izhajali iz raziskovalnega magistrskega dela o uporabi substanc na delovnem mestu.


Pred vami je sklop člankov, ki se navezuje na uporabo substanc na delovnem mestu in nekateri izsledki, ki izhajajo iz mojega raziskovalnega dela pri magistrski nalogi. V prvem delu se bomo osredotočili na samo razčlenjevanje zakaj je uporaba substanc na delovnem mestu problematična in kateri sociološki dejavniki vplivajo na sam pojav uporabe substanc na delovnem mestu. Večina se namreč z uporabo drog ukvarja iz vidikov sociologije (kjer se raziskujejo družbene deviacije ali subkulture, kulturne antropologije ali psihologije, kot problem se uporabo substanc izpostavlja v socialnem delu, javnem zdravstvu in varnostnih politikah.

V svoji magistrski nalogi pa sem se zato želela osredotočiti na aspekt uporabe substanc na delovnem mestu iz vidika kadrovskega menedžmenta, oziroma upravljanja človeških virov, ki se osredotoča na uporabo substanc v delovnem okolju ali v povezavi z delovnim okoljem.

 

Preden sem se lotila samega raziskovanja, se morala razdelati nekaj premis, ki se navezujejo (tudi) na uporabo drog v naši družbi.

 

1. Optimizacija vseh družbenih in drugih procesov v družbi

Strmenje družbe k optimizaciji in racionalizaciji nas pelje v to, da želimo vse naše aspekte življenja kar najbolj posplošiti, da postanemo kar se da ekonomični. Zelo plastičen primer tega bi bil na primer naš izlet, ko skozi gozd venomer najdemo kako bližnjico. Prav tako na primer želijo z jasnimi protokoli dela v proizvodnji natančno preučiti delo vseh zaposlenih do te točke, da lahko izračunajo kako bi lahko vsak zaposleni v najkrajšem možnem času opravil največjo količino dela, s čimer bi se povečal profit proizvodnje. Ravno zaradi te želje se vedno bolj v proizvodnjo in tudi v druge procese vnaša robotizirane stroje, ki so pri delu tako še učinkovitejši kot ljudje.

 

2. Izboljšanje naših zmogljivosti in učinkovitosti s pomočjo tehnologij (technology enchancment)

Človeštvo in človek je, kot že omenjeno zgoraj, vedno bolj strmel k optimizaciji in izboljšanju vsega, česar se je lotil in si tako omogočil družbeni razvoj. Sprva si je človek omislil preprosta orodja ta obdelovanje zemlje, od časa industrializacije in oblikovanja kompleksnejših procesov pa so tehnološke inovacije postale ključnega pomena za nadaljnji družbeni in tudi ekonomski razvoj. Kot kaže se nadaljnji razvoj tehnologij v 21. stoletju ne bo več omejeval  na izumljanje pripomočkov za človeka samo na fizični ravni, temveč tako da bodo inovacije vplivale  tudi na posameznikove ravni socialno-kulturnega značaja, ki stmi k večji individualizacije, avtonomnosti, boljšemu počutju, delovanju, tekmovanju in podjetništvu.

 

3. Normalizacija uporabe substanc – medikalizacija ter pojav uporabe pametnih drog (smart drugs)

Namen uporabe drog je bil v preteklosti omejen na uporabo v raznih ritualnih obredih (verskih, bojnih ipd), čemur se je sledil razvoj številnih drugih namenov uporabe. Pri tem prednjači uporaba v namene relaksacije, že na primer Freud pa je pisal o pozitivnih učinkih uporabe kokaina. Z družbenimi revolucijami v drugi polovici dvajsetega stoletja pa je uporaba drog dobila še razvoj tako imenovane rekreativne uporabe, ki jo zaznamuje občasno in ’praviloma manj problematična’ uporaba substanc. Pri tem pa se je povečal tudi spekter različnih substanc, ki so se pričele uporabljati. To je pritegnilo tudi drug tip uporabnikov substanc, ki radi eksperimentirajo z uporabo različnih (novih) substanc. Na drugi strani pa se srečujemo s pojavom medikalizacjie družbe, se pravi pojavom, ko se vedno več bolezni lahko zdravi z različnimi zdravili, pri čemer se manj govori o stranskih učinkih uporabe zdravil in več o pozitivnih učinkih uporabe.  Nenazadnje nas to pripelje do izuma tako imenovanih pametnih drog, ki nam omogočajo izboljšanje kognitivnih in drugih telesnih sposobnosti. O tej družini substanc bomo več napisali v naslednjem sklopu naših člankov. Kar moramo vedeti je, da so se pojavili v zadnjih nekaj desetletjih in so načeloma predpisane na recept, kar pa uporabnikom tem substanc lahko potencialno predstavljajo težavo, saj jih ne dojemajo kot uporabo drog, temveč kot zdravila.

 

Vsi ti dejavniki tako, vsak seveda na svoj način, vplivajo na naše dojemanje uporabe substanc v naših delovnih okoljih. V naslednjem prispevku pa si bomo pogledali kaj so tisti realni razlogi, ki pripeljejo do uporabe substanc in posledicami le-tega.

 

Članek napisala: Barbara Meglen