Ugrizniti v klobuček ali v betek gobice, ali je to pravo vprašanje?


Povzetek predavanja Psihedeliki in mikrodoziranje terapevtke in sodelavke DrogArt-a, Mine Paš, ki ga je izpeljala v Baru Zorica v Ljubljani pred mladim, zvedavim občinstvom.


Kot že samo ime pove (psyche deilos), so psihedeliki snovi, ki naredijo psiho vidno. V prenesenemu pomenu to pomeni, da se bariera med zavednim in nezavednim stanjša in tako nas psihedeliki naredijo dovzetnejše za svet okoli nas in za svet v nas.

V zadnjem času smo priče psihedelični renesansi. saj so v teku številne raziskave, ki se dotikajo področja psihedelikov v terapiji. MDMA je že zelo blizu tega, da postane registriran kot zdravilo v ZDA, po svetu vznikajo tako imenovane »Ketaminske klinike«, kjer se Ketamin uporablja kot potencialno zdravilo za zdravljenje depresije in izvajajo se številne raziskave, ki raziskujejo zdravilni potencial psihedeličnih snovi.

 

Spregovorimo odgovorno o mikrodoziranju

Mikrodoziranje (MD) je velika in globalna tema zadnjih nekaj let. Za kaj gre? Oseba vzame eno desetino oziroma eno dvajsetino rekreativne doze izbranega psihedelika. Za posušene gobice je to na primer 0,1 do 0,2g, za LSD 10 mikrogramov, itd. Pomembno pa je, da vsak uporabnik zase ugotovi katera doza je prava mikrodoza zanj. Največkrat se mikrodozira gobe in LSD, nekateri mikrodozirajo tudi THC, CBD, MDMA, Ibogain…

Mikrodoza je namreč »prava«, ko ne povzroča halucinogenih učinkov (ni vizualij, močnejših barv, distorziranih zvokov, ipd.).

Ljudje se za mikrodoziranje odločijo z namenom povečanja kreativnosti, za izboljšanje fokusa in da so bolj prisotni v trenutku. Lep opis dobro odmerjene mikrodoze je, da nekaj vzameš in šele zvečer ugotoviš, da si imel zelo lep oziroma popoln dan.

 

Na kaj je pomembno paziti pri mikrodoziranju, predvsem v kontekstu zmajševanja škode? 

Če se oseba odloči, da bi mikrodozirala sintetično substanco, recimo LSD, je zelo pomembno, da se jo pred tem testira v testirni točki DrogArt-a ali na kateri izmed ostalih točk, ki testirajo substance.

Zakaj? Zato ker je zelo pomembno ali pivnik LSD-ja vsebuje 100 mikrogramov LSD-ja ali nemara 200 mikrogramov. Pri mikrodoziranju LSDja se substanco odmerja s pomočjo vodne ali alkoholne raztopine. Nikakor ni priporočljivo pivnik razrezati na male koščke, saj je nemogoče natačno odmeriti mikrodozo na ta način. Zato se pivnik, ki vsebuje npr. 200 mikrogramov LSDja namoči v 200 ml vode ali alkohola in po 24 do 48 urah dobimo raztopino LSDja, kjer vsak ml vsebuje 1 mikrogram LSDja. Če je tvoja mikrodoza 10 mikrogramov, si odmeriš 10 ml raztopine.

Pri mikrodoziranju gob se je treba izogibati približnemu doziranju, saj s tem, ko »odgrizneš malce glavice ali betka« lahko zelo zgrešiš pravo dozo. Klubučki in betki namreč vsebujajo različno dozo psilocibina, zato je treba imeti suhe gobe, ki jih zmeljemo v mlinčku, natančno odtehtamo dozo in zapakiramo v kapsule.

 

Kako pravilno pripraviti MD? Veliko ljudi reže pivnike na mikro koščke, kar ni najboljša ideja, ker je pivnik težko razrezati s škarjami na enako velike koščke. Bolje je narediti vodno ali alkoholno raztopino, namočiti vanjo pivnik za dan ali dva in si nato preračunati količino.

 

James Fadiman*, ameriški psihiater je bil prvi, ki je pričel na podlagi poročanj svojih pacientov in verjetno lastnih eksperimentiranj, mikrodoziranje substanc sistematično proučevati. Na podlagi zbranega gradiva je sprejel ugotovitev ali priporočilo, da oseba mikrodozira vsak tretji dan. Vendar pa se poročila uporabnikov o najboljši učinkovitosti mikrodoziranja zelo razlikujejo. Nekaterim zelo ustreza »Fadimanov režim«, drugi pa imajo druge načine.

 

Kljub temu, da gre pri mikrodoziranju za vnos zelo majhnih doz, ter da mnogi poročajo o zelo pozitivnih učinkih mikrodoziranja, pa so učinki za nekatere ljudi lahko preveč odpirajoči in zato destabilizirajoči. Zato se mikrodoziranje odsvetuje ljudem, ki imajo težave z anksioznostjo, saj se lahko anksioznost poveča. Prav tako se mikrodoziranje odsvetuje ljudem s hujšimi težavami v duševnem zdravju.

Pri mikrodoziranju pa je tako kot pri uporabi vseh psihedelikov pomembno imeti jasen namen. Namen pomaga usmeriti izkušnjo in jo osmisliti.

 

 The Psychedelic Explorer’s Guide: Safe, Therapeutic, and Sacred Journeys: James  Fadiman: 9781594774027: Amazon.com: Books

Do pred nekaj leti je dolgoletni raziskovalec LSD, James Fadiman, ki je leta 2011 izdal vodnik Psychedelic Explorer’s Guide, individualno odgovarjal na vprašanja morebitnega mikrodoziranja o predlaganem odmerku ali možnih stranskih učinkih prek svojega osebnega gmaila. Tako je ustvaril je protokol, ki temelji na številnih poročilih uporabnikov, ki so mu jih poslali po e-pošti in je v veliki meri postal standard za mikrodoziranje.