odKrit: Po njeni smrti...


Vedno težje se spravim za računalnik z namenom pisanja. Dokler je Pinki dekle bila živa, je moja spisana kolumna imela cel zabaven proces. Ko sem imel spisano približno polovico, sem poklical Pinki dekle v sobo, da sem ji prebral napisano in poslušal njen komentar in kritiko. Čeprav je izpostavila, da nima pojma o teh stvareh, sem njeno mnenje vedno rad slišal.


Little things like this me zarežejo najglobje v srce. I know, minili so skoraj trije meseci od njene smrti, ampak meni se zdi, kot da je bilo to včeraj...

Zatem, ko mi je zdravnik povedal, da je ’’gospa mrtva’’, sem padel v stanje paničnega napada, ki se ni in ni nehal, več ur nisem uspel normalno zadihat in lastnica, ki je bila najprej ob meni, me je ob pogledu na moje stanje želela peljati na urgenco. Še danes, tri mesece kasneje, sem baffled nad mojim stanjem takrat, kajti glede na pogostost smrti in samomorov skozi moje življenje I should handle it veliko bolje.

Ampak, ko enkrat vzameš v zakup najino razmerje, je kristalno jasno, da je bila moja reakcija na mestu.



Ko sva se midva prvič spoznala, je bila Pinki D’ v programu, jaz sem bil tam kot obiskovalec. Čeprav zveni srednješolsko, je bilo nekako tako. Zaštekala sva se takoj, smejala sva se, ko mi je rekla: ’’Če ti ne bi bil gej, bi bil moj«, in moj pritrdilni smeh nazaj je dejal, ’’Če bi bil str8, bi ti bila punca mojih sanj’’.

Povezava med nama je bila očitna in takojšna, v njej sem videl svojo sestro, mamo in nikoli izpolnjeno iluzijo: bodočo ženo.

Ko sva živela skupaj, sem v mrzlih zimskih večerih na spletu poiskal film s slovenskimi podnapisi, da ga je lahko gledala tudi Pinki D’ (ni govorila angleško) in sva bila pod žimnicami in dekami ’’spooned’’ kot stara dva upokojenca.

Dejstvo je, da je bil najin odnos zakompliciran kot ena velika matematična enačba, zato imam vso pravico, da o Pinki Dekletu pišem as long as I want.

She knows, I will never forget her.

 

Till next time.

 

odKrit