odKRIT: Odkrito o Pinki dekletu


Začni pisat, piši o čimerkoli pač... Napiši to prekleto stran in potem imaš mir. Minilo je že dva meseca odkar sem nazadnje napisal kolumno. Če bi lagal, bi rekel, da je za to krivo globalno segrevanje in je prijetno vreme krivo za vse pohode na bližnjo goro, ali če po resnici povem, se v tem času nisem dotaknil alkohola in sem kot Prešeren ugotovil, da so moje zapisane besede manjvredne brez alkoholnega poguma. Fuck it, kaj on ve. It's not like there is a big statue of him. :)


Pretekla sta zadnja dva meseca leta 2019 in v tem času sem v preteklih štirih letih pretkano našel izgovor, da sem postal fizično odvisen od substance. Tokrat temu ni bilo tako. Pretekel je oktober, obletnica smrti mame, in november, ko nastopi njen rojstni dan. Yeah, I know, zvenim slabše kot Cankar, ampak fuck it, kot pravi Freud, so moje napake posledice moje mame. We agree? We agree.

 

Tisti, ki redno prebirate moje kolumne, veste, da se je septembra na mojo lokacijo preselila prijateljica, ki je imela težave z alkoholom. Če sem popolnoma iskren, njen odnos z alkoholom podcenjujem z besedami ’’je imela težave’’. Od dneva, ko se je vselila, in naslednjih štirinajst dni, sem se pridružil njenemu pitji kot ’’taprav vojak’’. Let’s go all the way. Hladno early oktobrsko jutro me je predramilo in opozorilo: ’’Fucker, dal si alkoholno krizo skozi, a ne bi raje nehal?!’’ In sem. Strah pred tem, da ponovno trpim krizo, me je streznil bolje kot kava Cankrajeve matere.

Če popolnoma objektivno pogledam v svoj kozarec, sem v primerjavi s preteklimi leti neprimerno bolje, zavedam se svojih hib bolje kot reklamiran antidepresiv na ameriški televiziji. In ravno danes sem svoji (prej omenjeni) frendici zabil brutalno šalo, ki jo je poslala direkt v posteljo. Stopil sem na žulj, ki je še vedno hudičevo boleč in v trenutku, ko sem slednje izrekel, sem obžaloval. V trenutku. Še TopShop naprave nimajo tako hitrih učinkov kot je nastopilo moje obžalovanje. Razumljivo mi tega ni takoj oprostila. Ampak kar me bolj kot njena trdna volja preseneča, je to, kako močno je to name vplivalo. Pred leti bi me, po domače povedano ’’bolu k****’’, ko me je zdaj v celoti prevzel občutek krivde.

Nenadoma sem dojel, da sem izgubil svojo Joker karto, kajti dokler je pila in ga je vsak dan "imela pod kapo", sem bil jaz zmagovalec. Ne glede na moje počutje sem imel jaz prav. "Ti si tista, ki ga pije vsakodnevno." Ampak zdaj, ko se je punca spravila k sebi, vidi moje napake, na katere sem (naivno) pozabil in nimam nobene obrambe pred tem. She remembers!

Punca ima prav, I boss her around, ker menim, da vidim zanjo boljšo pot, medtem ko zase ne vidim ulice brez padajočih opek. Btw, resnica, v preteklem tednu je med hojo po ulici padel na naju led, ki se je topil, in z njim še opeka. Medtem, ko sem jaz pobegnil na rob ulice, je ta punca obnemela na sredini ceste. Mogoče to pove več o najinem odnosu kot kakšna psihoterapija. Medtem, ko jaz bežim pred problemi, se ona z njimi neposredno sooči, sredi ulice.

 

Želel sem si vzeti minuto in se zahvaliti temu pinki bitju za njeno voljo in dobronamernost, ki jo je namenila meni. Mogoče se ne zaveda, kaj mi je njena bližina ustvarila. Njena forever optimističnost me je porinila iz mojega zapora, saj sem si, kot je temu rekel Dostejevski, ustvaril večni zapor zaradi preteklih napak. To Pinki dekle me iz tega želi potegniti, soočiti z napakami in živeti boljši dan. Vse, kar lahko jaz pomislim, je: ’’Fuck, lažje sem te kontroliral, ko si pila.’’

Hvala ti. I will forever bil grateful.

Till next time...

 

odKrit

 

V kolumni so izražena mnenja in stališča avtorja, ne nujno stališča, mnenja zaposlenih ali Združenja DrogArt.