Parti na Nizozemskem (Feest in Nederland)

Poenostavljena podoba Nizozemske se torej pogosto enači s podobo države, v kateri naj bi bile droge legalne. Pa vendar so na Nizozemskem droge prepovedane, razlika je le v tem, da ima Nizozemska izrazito tolerantno politiko do drog. Droge so uradno prepovedane, je pa očitna razlika pri obravnavi tako imenovanih trdih drog in mehkih drog. Posedovanje, preprodaja in produkcija drog se smatra kot kaznivo dejanje. Kar se pa tiče mehkih drog, imajo t.i. politiko toleriranja, kar pomeni, da čeprav sta posedovanje in kupovanje drog prepoznana kot kaznivo dejanje, se kupcev in preprodajalcev ne preganja. Vendar pa je uporaba drog v barih, klubih in na festivalih prepovedana. Na vhodu v lokal, bar ali na festivalu varnostniki pregledajo obiskovalce in obiskovalke in – v primeru, da pri obiskovalcu/obiskovalki najdejo drogo – lahko osebo odstranijo s prizorišča ali celo predajo policiji. Uporaba mehkih drog je dovoljena le v t.i. coffee shop-ih, zato na Nizozemskem svetujejo obiskovalcem in obiskovalkam, da pri vhodu na prizorišče ali v bar/klub vedno preverijo hišna pravila, torej napise glede pravil uporabe drog oziroma njihovo morebitno prepoved.

Testirne točke

Na Nizozemskem prav tako opozarjajo, da lahko imajo nekatere droge močnejše učinke kot droge v drugih državah, zato naj temu primerno dozirajo količine. Kupovanje droge na ulicah močno odsvetujejo in opozarjajo, da gre za eno večjih turističnih ukan oziroma goljufij, saj se pogosto dogaja, da kot drogo prodajajo karkoli – od vitamina C, praška za perilo vse do zelo nevarnih substanc. Na Nizozemskem je mogoče anonimno preveriti drogo na t.i. testirnih točkah; za nekatere droge je mogoče dobiti rezultate še isti dan, za ostale droge pa je potrebno počakati kakšen teden. Več informacij lahko dobite na spletni strani unity.nl/testing.

Leta 2014 so trije turisti umrli, ker so namesto kokaina kupili beli heroin. Po tem dogodku je občina razobesila obvestila oziroma opozorila o pojavu belega heroina na ulici, s katerimi je želela opozoriti potencialne kupce, še posebej turiste, ki so pogosto tarča tovrstnih goljufij s strani preprodajalcev. Opozorilo, da kokain, ki je trenutno na ulici, mogoče ni kokain, ampak zelo nevarna droga, ne pomeni, da se spodbuja oziroma podpira uporaba kokaina, temveč se s tem zaščiti morebitne kupce kokaina.

Festivali in klubi

Kar se tiče festivalov popularne glasbe oziroma elektronske glasbe, se organizatorji poslužujejo ničelne tolerance glede uporabe drog z različnim promocijskim materialom. Ker pa se zavedajo, da obiskovalci/obiskovalke na tovrstnih dogodkih kljub temu konzumirajo droge, se na Nizozemskem poslužujejo t.i. dvojne politike drog, kar pomeni, da se preprodaja drog aktivno preganja, medtem ko se sama uporaba drog ne. Uporabniki drog so pogosto informirani glede varne uporabe drog, z namenom zmanjševanja škode. Pri vhodu na prizorišče so nastavljene škatle, kamor lahko obiskovalci/obiskovalke odvržejo drogo, ki so jo prinesli s seboj, hkrati z opozorilom, da gre za zadnjo možnost pred morebitnimi ukrepi, v primeru, da jih zasačijo pri uporabi le-teh na samem prizorišču. Hkrati s temi opozorili so izobešeni še razni plakati z nasveti varne uporabe drog (npr. ne zaužij več kot 1 do 2 kozarca vode na vsako uro). Na festivalih se nahajajo tudi t.i. šotori prve pomoči, v katerih zdravstveno osebje pomaga obiskovalcem in obiskovalkam v primeru, da se nekdo slabo počuti ali če potrebuje oskrbo manjših ran. Pri tem je zagotovljena diskretnost in zaupnost ter osebe, ki iščejo pomoč, niso preganjane zaradi uporabe oziroma kupovanja drog.

Cofeeshop in weed pass

Na Nizozemskem je prodaja marihuane v coffeshop-ih dovoljena že od sedemdesetih let dalje. Pa vendar se je pred kratkim spremenila zakonodaja, ki določa, da se coffeshop ne sme nahajati v bližini šol (zaradi te regulacije se je zaprlo 26 coffeeshop-ov v Amsterdamu, od tega Mellow Yellow in The Bulldog). Nizozemska je uvedla tudi t.i. »weed pass«, s katerim preprečuje prodajo marihuane turistom, z izjemo Amsterdama, kjer je le-to še vedno dovoljeno.

Sclerotia – Magičen tartuf

Kot smo že omenili, na Nizozemskem, tako kot v mnogih državah, delijo droge na dva razreda – razred A in B in obstaja seznam drog, ki so prepovedane. Določen odstotek drog, ki jih imenujejo mehke droge (npr. trava, hašiš itd.) pa na državni ravni tolerirajo, kar pomeni, da če nekdo poseduje manjšo količino droge, ki ne presega najvišjo dovoljeno količino, določeno s strani države, jo lahko konzumira in tudi prodaja. Do leta 2007 je bilo to dovoljeno tudi za psihedelične gobice, dokler se ni zgodil primer, ko je skupina turistov po zaužitju teh gobic, izgubila razsodnost oziroma je utrpela resne poškodbe v duševnem zdravju. Piko na i pa je bil primer smrti 17. letne francoske dijakinje, ki naj bi po zaužitju psihedeličnih gobic storila samomor. Nato so sledili še številni primeri, ki so vodili do prepovedi uporabe in preprodaje magičnih gobic, z izjemo sclerotie, saj raste pod zemljo in se zato smatra kot tartuf.  

Magični tartuf oziroma sclerotia ni resnični tartuf (kot so ti, ki spadajo v rod Tuber), temveč se tako imenuje, ker raste pod zemljo. Sclerotia je torej podzemna goba in je popolnoma identična užitnemu delu, ki raste nad zemljo. Oba dela pa vsebujeta halucinogene molekule psilocibin, psilocin in baeocystin.

V članku smo na kratko predstavili splošne informacije glede nacionalne in lokalne politike drog na Nizozemskem, ki je kljub določenim omejitvam še vedno relativno tolerantna in pragmatična, vendar pa je potrebna dobršna mera previdnosti, tako pri uporabi drog na festivalih/barih kot tudi pri morebitnem kupovanju le-te na ulici.