Zakonodaja na Hrvaškem

Nova hrvaška zakonodaja na področju drog je stopila v veljavo s 1. januarjem 2013, s katero se je Hrvaška uvrstila med ene najbolj liberalnih držav na področju prepovedanih drog. Novi kazenski zakonik zajema spremenjeno in manj strogo obravnavo posedovanja, proizvodnje in trgovanja z drogami, posedovanje drog za osebno uporabo pa se ne smatra več kot kaznivo dejanje, temveč kot prekršek. Količina za osebno uporabo ni zakonsko določena, temveč se določi po mnenju tožilca in sodnika, od primera do primera. Zakon predpisuje denarno kazen v višini od 5.000 do 20.000 kun (650 – 2.600 €). S tovrstno spremembo se Hrvaška pridružuje drugim evropskim državam, kot so Španija, Portugalska, Italija, Luksemburg, Belgija in Slovenija, ki so to spremembo že uvedle. Vse več držav namreč svoje kazenske zakonike utemeljuje na predpostavki, da se ljudi ne kaznuje zaradi določenega načina življenja (zloraba alkohola in drog, prostitucija itd.), temveč se izrekanje prekrškov smatra kot dovolj učinkovit in jasen način za izražanje neodobravanja s strani države.

Nadalje, zakonodaja določa, da je gojenje, proizvodnja in trgovanje drog dovoljena le v prehranske, veterinarske, znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene ter je potrebno predhodno soglasje Ministrstva za zdravje ali Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Posedovanje, proizvodnja in trgovanje z drogami brez predhodnega dovoljenja se kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta. Posedovanje drog in prepovedanih substanc v športu se prav tako smatra kot kriminalno dejanje.

Nekatere spremembe so bile narejene kot varnostni ukrep obveznega zdravljenja odvisnosti, ki ga lahko naloži sodišče za vse vrste zasvojenosti v primeru tveganja, da oseba v prihodnosti glede na njeno odvisnost stori hudo kaznivo dejanje. Poleg pogojne kazni, pogojnega odpusta in družbeno koristnih del lahko sodišče izreče zdravljenje ali nadaljevanje zdravljenja odvisnosti od alkohola, drog ter drugih vrst odvisnosti. Državni tožilec se lahko na podlagi načela oportunitete odreče kazenskemu pregonu za kazniva dejanja, ki se kaznujejo z denarno kaznijo in za dejanja, ki se kaznujejo z zaporno kaznijo do pet let. Namesto tega se storilcu, ki je storil kaznivo dejanje zaradi odvisnosti od drog ali alkohola izreče obvezno zdravljenje. Glavni namen tega ukrepa je zmanjšanje števila kazenskih pregonov za dejanja, ki so storjena zaradi prepovedanih drog in temelji na principu »pomagati, ne kaznovati«. Načelo oportunitete se uporablja tudi v postopkih proti mladoletnikom, kjer se lahko državni tožilec odloči, da mladoletne osebe ne bo kaznoval za kazniva dejanja, za katere je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do pet let, če presodi, da kazen ne bi bila v korist mladoletni osebi, upoštevaje njegovih/njenih osebnih okoliščin in osebnostih lastnostih. Obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola in drog traja od 3 mesece do največ enega leta in se dodeli storilcu, ki je storil eno ali več kaznivih dejanj.

V kazenskem zakoniku obstajajo različne oblike zlorabe drog, in sicer:

• Nedovoljeno posedovanje drog: kogarkoli, ki brez dovoljenja poseduje substance ali opremo za pridelavo oziroma izdelavo droge se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporno kaznijo do enega leta.
• Distribucija droge: kogarkoli, ki brez dovoljenja prideluje, izdeluje, prodaja, ponuja ali kupuje z namenom preprodaje droge ali opreme za pridelavo oziroma izdelavo droge, se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let.
• Nedovoljena izdelava opreme, materiala ali substanc, z namenom pridelave droge: kogarkoli, ki brez dovoljenja izdeluje, poseduje ali ponuja opremo, materiale ali substance, vedoč, da se bodo le-ti uporabljali za izdelave droge, se kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta.
• Napeljevanje drugih, da se drogirajo ali ustvarjanje možnosti za drogiranje: kogarkoli, ki druge napeljuje k drogiranju ali omogoča drogiranje drugim osebam ali omogoča pogoje oziroma prostore za drogiranje, se kaznuje z zaporno kaznijo od enega leta do pet let. Kogarkoli, ki napeljuje k drogiranju mladoletne osebe in osebe, ki imajo težave v duševnem zdravju ali telesne in osebnostne motnje, se kaznuje z zaporno kaznijo od enega leta do deset let.
• Nedovoljeno posedovanje substanc v športu: kdorkoli, ki poseduje droge ali prepovedane substance, ki se uporabljajo v športu, se kaznuje z zaporno kaznijo do šest mesecev.
• Distribucija drog in prepovedanih substanc v športu: kogarkoli, ki proizvaja, prevaža, izvaža ali izvaža, nabavlja ali poseduje tovrstne substance, se kaznuje z zaporno kaznijo od enega leta do deset let.
• Varovanje otrok in ostalih ranljivih skupin prebivalstva: kdorkoli, ki prodaja ali ponuja droge in ostale prepovedane substance v izobraževalni, prevzgojni ali kazenski ustanovi ali v njeni neposredni bližini; če dejanje stori javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj, vzgojitelj ipd. ter v primeru uporabe otrok za preprodajo, se kaznuje z zaporno kaznijo od treh do petnajst let.

S sprejetjem novega kazenskega zakonika je Hrvaška dosegla pomembno spremembo pravnega okvira na področju drog, ki je usmerjena v bolj tolerantno politiko, utemeljeno na predpostavki, da prohibicija ne zmanjšuje uporabe drog, temveč jo naredi zgolj bolj tvegano. Da bi torej preprečili zdravstvene težave, mora biti uporabnik obveščen, izobražen in zaščiten.

Seznam prepovedanih drog, psihotropnih snovi ter rastlin, iz katerih je moč pridobiti drogo, je na pregled v spodnjih povezavah:

http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2009_04_50_1175.html

http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2010_01_2_12.html

http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2011_02_19_394.html

http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2016_01_10_258.html