Ekstazi kot zdravilo

5. februar 2013|Droge|Novice

Učinki ekstazija in zgodovina njegove uporabe sta zelo zanimivi temi in le malokdo se vpraša kako je prišlo do njegovega nastanka in popularizacije.


 MDMA, bolje poznan kot ekstazi, je substituiran fenilizopropilamin – popularna plesna droga med mladimi. Večina ljudi pozna ekstazi zelo površno, najverjetneje iz črne kronike, ko policija zaseže majhne tabletke z zelo zanimivimi logotipi. A učinki ekstazija in zgodovina njegove uporabe sta zelo zanimivi temi in le malokdo se vpraša kako je prišlo do njegovega nastanka in popularizacije.



Ekstazi je odkrilo in nato leta 1912 patentiralo nemško farmacevtsko podjetje Merck, a ker je bil le vmesna spojina za druga zdravila, mu nikoli niso določili aktivnosti. Tako je dolgo časa stal pozabljen na policah dokler ga ni v šestdesetih letih ponovno sintetiziral in poizkusil Aleksander ’Saša’ Shulgin, znan in razvpit kemik in predavatelj na univerzi v Berkeley-ju. Saša je takoj prepoznal velik potencial te zelo zanimive spojine in jo je zaradi zelo specifičnih učinkov posredoval številnim psihologom po Združenih državah, ki so ga uporabljali kot pomoč pri psihoterapiji. A prav zaradi svojih učinkov je ekstazi hitro ubežal iz kliničnega in terapevtskega okolja in vlada ga je zaradi bojazni nekontrolirane uporabe leta 1985 uvrstila v prvo skupino prepovedanih snovi – torej snovi, ki nimajo priznanih zdravstvenih učinkov in imajo velik potencial za zlorabo. Ta zakon je imel za posledico tudi zaustavitev vseh raziskav uporabe ekstazija na ljudeh in je prisilil psihoterapevte, da so z uporabo ekstazija ali prenehali ali delali na črno.

Psihoterapevti so ekstazi, v kombinaciji s psihoterapijo, z velikim uspehom uporabljali kot podporo pri zdravljenju nevroz, reševanju zakonskih težav in pri posttravmatskem stresnem sindromu. Učinkovitost ekstazija v kombinaciji s psihoterapijo pripisujejo njegovemu delovanju, kajti ekstazi lahko zmanjša strah pred izgubo čustvene integritete in oseba postane veliko bolj odprta in iskrena glede preteklih (travmatičnih) dogodkov. Ekstazi prav tako poveča empatijo in sočutje do sebe in drugih ljudi, omogoča boljši vpogled v lastno čustvovanje in poveča občutek zbližanosti do drugih ljudi. Vsi ti učinki so dobro poznani vsem, ki so kadarkoli vzeli ekstazi, a da bi ekstazi deloval kot zdravilo in pomagal pri težavah mora biti uporabljen v pravem kontekstu in ob prisotnosti usposobljenega terapevta. 

V Evropi je ekstazi poizkusilo med 0,3 in 7,2 % ljudi in čeprav poročajo o hudih stranskih učinkih, kot so hipertermija, hiponatriemija, poškodbe jeter in celo smrti, prihaja do le-teh le v specifičnih okoljih zaradi pregrevanja (vročinskega udara) ali prevelike izgube natrija, kot posledice prekomernega zaužitja vode. Ne glede na to, je ekstazi še vedno manj smrten od alkohola, saj je smrtnost pri ekstaziju (=vsaka smrt, kjer je oseba bila pod vplivom ekstazija) med 1 in 7 na 100.000 uporabnikov in pri alkoholu 70 do 150 na 100.000 uporabnikov (vir: erowid.org in emcdda.europa.eu). Klinične raziskave pa tudi kažejo, da se v terapevtskem kontekstu ekstazi lahko uporablja varno in brez hujših stranskih učinkov.

Ker je bilo zelo veliko ljudi prepričanih, da se ekstazi lahko zelo uspešno in varno uporablja pri psihoterapiji, je ameriško združenje MAPS (multidisciplinarno združenje za psihedelične študije) začelo s sponzoriranjem in aktivnim sodelovanjem pri vzpostavitvi medicinskih raziskav. Tako trenutno potekajo v Združenih državah Amerike, Švici in Izraelu klinične raziskave druge faze, ki preiskujejo možnost uporabe ekstazija za zdravljenje posttravmatskega stresnega sindroma. V naslednjih petih letih pa načrtujejo tudi klinične raziskave na večjem številu ljudi v več državah.

Zakaj se osredotočajo ravno na posttravmatski stresni sindrom (PTSS)? Epidemiološki podatki kažejo, da za tem sindromom v Združenih državah trpi vsaj enkrat v življenju osem odstotkov populacije. PTSS je huda psihološka motnja, ki se lahko pojavi po zelo hudem travmatičnem dogodku, kot sta na primer posilstvo, vojna izkušnja ali smrt bližnje osebe. Osebe, ki trpijo za PTSS, imajo zelo zmanjšano kvaliteto življenja in so bolj izpostavljeni drugim psihičnim in fizičnim boleznim. Do danes so opravili številne študije v Združenih državah, Angliji, Španiji, Švici in na Nizozemskem, kjer so preverjali pozitiven učinek ekstazija na več kot 390 ljudeh. Iz teh študij so zaključili, da uporaba ekstazija v terapevtskem in kontroliranem okolju nima signifikantnih ali trajnih toksičnih vplivov. Pilotne študije, sponzorirane s strani MAPS-a, ki so preiskovale možnost uporabe ekstazija kot pomožnega sredstva pri psihoterapiji, pa kažejo, da ima lahko zelo dober učinek pri bolnikih, katerim klasično zdravljenje z antidepresivi ne pomaga. 

Najnovejša študija, ki jo sponzorira MAPS, bo opravljena v Kanadi in v njej bo sodelovalo dvanajst ljudi, ki trpijo za posttravmatskim stresnim sindromom in katerim klasično zdravljenje ni pomagalo. Raziskava bo naključnega slepega tipa in bo kontrolirana z aktivnim placebom. V kombinaciji s psihoterapijo bodo eni prejeli 125 mg + 62,5 mg (po 2,5 urah) MDMA-ja in drugi 25 mg + 12,5 mg (tudi po 2,5 urah) MDMA-ja, ki predstavlja aktivni placebo. Po zaključeni študiji se bo vsem ocenilo stanje in rezultate bo ocenil neodvisni raziskovalec. Pri MAPS-u pričakujejo, glede na pretekle izkušnje iz drugih držav, na pozitivne rezultate in upajo, da bodo lahko nadaljevali z bolj obsežnimi študijami. 

Glaven cilj MAPS-a je med drugimi tudi registracija ekstazija kot zdravila, ki bi lahko pomagal ljudem z različnimi težavami. Ta cilj je seveda še daleč in na poti jih čaka še veliko težav. Ekstazi, kot potencialno zdravilo, je zelo specifičen in farmacevtska podjetja nimajo iniciative vlagati v njegov razvoj, saj po eni strani zdravljenje z njim ne predvideva njegove daljše uporabe in po drugi strani ga ni mogoče patentirati, kar oboje takoj izključuje visoke dobičke. Tako so pri MAPS-u odvisni od donacij in klinične raziskave le s težavo financirajo, kar pomeni zelo počasno realizacijo programov. Prav tako je raziskavam z ekstazijem zelo nenaklonjena zakonodaja, saj morajo raziskovalci oziroma psihoterapevti, ki bi z njim želeli delati, pridobiti številna dovoljenja in privolitve različnih inštitucij. Kljub vsemu pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da MDMa, ki ni uporabljen v kontraliranem terapevtskem okolju lahko tudi sam povzroča PTSS, s katerim se srečujejo v praksi tudi na DrogArtu.

Članek je bil inspiriran z objavo novega protokola pilotne študije z ekstazijem, ki bo narejena v Kanadi.


Konflikt interesov:

Avtor tega članka ni doktor medicine in ima skrajno liberalno mnenje o drogah in njihovi uporabi. Razmišljaj kritično!


Povezane vsebine

Droge - MDMA in ekstazi

2.2.2018MDMA je entaktogena droga, ki povzroča občutke evforije, empatije in povezanosti z drugimi ljudmi. Spada v razred fenetilaminov in amfetaminov, ter...

Droge - MDMA in antibiotiki

26.2.2018Ljudje velikokrat sprašujejo, če lahko vzamejo droge, ko jemljejo antibiotike in osebno jim to vedno odsvetujem. To storim predvsem zato, ker...