Načini uporabe drog


Način vnosa droge v telo je lahko pomemben dejavnik tveganja za zdravje (v smislu nalezljivih bolezni in predoziranja). Obstajajo bolj ali manj tvegani načini vnosa. Tveganja pa za vsako izmed njih prinaša s seboj tudi smernice za zmanjševanje le-teh.


Izbor načina konzumacije je vezano na substanco, na željeno dolžino trajanja in na osebne meje sproščenosti.

 

Kajenje

 

Kajenje je zelo pogost način uživanja substanc, kot so kanabis in tobak. Z neposrednim virom toplote (običajno plamen) se nanaša neposredno na substanco, brez pregrade med virom toplote in snovjo. Opisujemo, da se heroin lahko kadi, čeprav je vaporiziran (uparjen) na alu-foliji, ki je pregrada med snovjo in plamenom. Pri kajenju pride do skoraj takojšnje absorpcije snovi v kri, vendar pa se zaradi možnosti vnosa le majhnih količin droge v telo naenkrat (v enem vdihu lahko vneseš v telo majhno količino snovi) možnost predoziranja močno zmanjša. Snov se absorbira skozi krvne žile, ki jih najdemo v bronhijih. Pogosto kajenje lahko povzroči bolezni pljuč v smislu bronhitisov, pa tudi resnejših pljučnih bolezni, predvsem če gre za kajenje snovi, ki močno dražijo pljuča (npr. crack, metamfetamin).

 

Vaporiziranje

 

Uparjanje snovi omogoča več temperaturnega nadzora, saj ogenj ne pride v neposreden stik s snovjo. Čeprav označimo nekatere snovi, da se jih kadi (npr. heroin), pa se jo izpareva. Vaporiziranje vodi do skorajda takojšnje absorpcije snovi in prehoda skozi krvno-možgansko pregrado. Enako kot pri kajenju, se snov absorbira preko krvnih žil, najdenih v bronhijih, in ima podobno (kratko) trajanje in intenzivnost učinkov.

 

Oralno uživanje

 

Pri oralnem uživanju je izkoristek snovi (glede na načine uživanja) najmanjši, saj se absorbira šele skozi krvne žile v želodcu. Ker pa substanca pri tem načinu uživanja za začetek učinkovanja potrebuje največ časa, lahko ob ponovnem doziranju zlahka pride do predoziranja. Oralno uživanje je kljub temu precej pogost način uživanja, saj predstavlja majhen odklon od vsakdanjih dejavnosti (bolj običajno je, da nekaj pojemo, kot pa da nekaj kadimo ali snifamo) in je zaradi tega manj stigmatizirano. Poleg tega pa so mnoge substance zelo učinkovite tudi pri oralnem uživanju in je minimalna razlika pri absorpciji skozi želodec, bronhije, nosno sluznico ali direktnem vnosu v žilo (npr. katinoni, MDMA).

Prednost oralnega uživanja je počasno stopnjevanje zadetosti, kar zmanjša možnost paničnih napadov (npr. pri uživanju MDMA-ja).

 

Podjezično uživanje

 

Nanaša se na absorpcijo pod jezikom. Na ta način se jemlje nekatera zdravila ter tudi LSD.  Le-ta lahko povzroči hitrejšo absorpcijo, saj se snov absorbira skozi veliko jezično arterijo pod jezikom.

Določene snovi, npr. 4-FA, se ne smejo uporabljati podjezično, saj lahko povzročijo ožganine v ustih, če so predolgo na enem mestu. 

 

Snifanje

 

Tudi snifanje nosi s sabo določeno stopnjo tveganja, predvsem glede predoziranja, pa tudi glede infekcij.

Pri snifanju gre, tako kot pri injiciranju, za takojšen prehod droge v kri, vendar pa je izkoristek nekoliko manjši, zato težje pride do predoziranja, ki pa je kljub temu še kako mogoče. Do predoziranja hitro pride predvsem pri drogah, ki za svoj učinek zahtevajo zelo majhno količino (npr. metamfetamin) in jih je brez natančne analitske tehtnice zelo težko dozirati. Absorpcijo in višek učinkov na splošno dosežemo precej hitreje kot pri oralni uporabi, pa tudi občutki so intenzivnejši (t.i. »rush«), a krajši.

Tudi pri snifanju lahko pride do prenosa s krvjo prenosljivih virusov. To se lahko zgodi v primeru deljenja pribora za snifanje (slamice, papirčki) med osebki, ki imajo poškodbe nosne sluznice (te so lahko tudi neopazne).

 

Glavna pravila za zmanjševanje tveganj pri snifanju:

  • Manj je več (ob večji čistosti droge lahko pride do predoziranja).
  • Uporabljaj svoj pribor (in ne deli pribora z drugimi).
  • Ne snifaj iz nečistih javnih površin (kotlički za WC, poličke v javnih straniščih), saj je virus Hepatitisa C zelo trdoživ in lahko dolgo preživi na zraku.
  • Pred snifanjem dobro zdrobi substanco (večji koščki lahko poškodujejo sluznico).
  • Menjavaj nosnici.
  • Sčisti si nosnice po uporabi s fiziološko raztopino.

 

Injiciranje

 

Ta način vnosa je povezan z najvišjo stopnjo tveganja, saj je zelo nevarno, da pride do predoziranja in okužb. Glede predoziranja je ta način vnosa tako nevaren zato, ker se droga vnese neposredno v kri, torej absorpcija je dobesedno takojšnja. Ker pri prepovedanih drogah nikoli ne veš kakšna je čistost substance, je to lahko resna težava in enkrat, ko se substanca znajde v krvnem obtoku, ni poti nazaj.

Pri injiciranju lahko pride do t. i. »outov«, kar pomeni, da si uporabnik droge ne vbrizga v žilo, ampak mimo nje. Tako lahko pride do hudih okužb tkiva, ki jih mora nujno oskrbeti zdravnik.

Pri menjavi pribora (vsega, ne le igel) lahko pride do okužb s krvjo prenosljivimi boleznimi (najpogosteje hepatitis C). Druge zdravstvene komplikacije, ki so značilne za injiciranje, so: abscesi, poškodbe žil in tkiv, odmiranje žil, krvavitve, gangrene, bakterijske infekcije, predoziranja.

 

Glavna pravila za zmanjševanje tveganja pri injiciranju:

- Manj je več, saj nikoli ne veš kako čista je droga, ki si jo nameravaš vbrizgati.

- Imej svoj pribor za injiciranje (iglo, brizgo, vodo, filter, brizgalko in žlico oz. posodico, v kateri »kuhaš«).

- Pribor uporabi le enkrat, nato ga zavrzi v za to primerno embalažo (programi izmenjave igel imajo takšne embalažo).

- Vbrizgavaj v mirnem in čistem okolju, da se kar se da izogneš "outom" in okužbam.

- Nikoli ne vbrizgavaj v vratne žile, žile v dimljah ali na penisu.

- Nikoli ne injiciraj v arterijo.

- Menjavaj mesto vboda.

- Več si preberi tu.

 






Povezane vsebine

Droge - Heroin

12.10.2017Heroin spada v skupino opioidov, po klasifikaciji analgetikov za lajšanje hudih bolečin.

Droge - Kokain

22.1.2018Kokain (kokain hidroklorid) je močan stimulans (poživilo), ki ga s kemičnimi procesi pridobivajo iz listov grma Erythroxylon coca, ki izvira iz...