Testiranje na hiv

24. julij 2017|Seks|Varna spolnost|LGBT

V prispevku navajamo razloge, zakaj je pomembno testiranje na hiv in druge spolno prenosljive okužbe...


Število ljudi s hivom v Sloveniji narašča, čeprav je to število po predvidevanjih še vedno manjša kot ena oseba na 1000 prebivalcev. Prav tako pa je število ljudi, ki se redno testirajo na hiv v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno majhno. Po podatkih iz leta 2014 je večina ljudi z novo diagnozo okužbe s hivom (58%) imela že hudo prizadet imunski sistem (koncentracija celic CD4 manj kot 350/mm3) in bi že morala prejemati protiretrovirusna zdravila. Pozna diagnoze preprečujejo uspešneje zgodnje zdravljenje in preprečevanje širjenja epidemije – obolevnost in smrtnost zaradi aidsa v Sloveniji sta večinoma posledici prepoznih diagnoz.

Pomembno je redno testiranje tudi na ostale spolno prenosljive okužbe, ne samo na hiv. Spolno prenosljive okužbe namreč vplivajo na naravno odpornost, pri čemer je predvsem prizadeta zaščitna vloga sluznic, zmanjšujejo imunsko odpornost pri hiv negativnih osebah, poleg tega pa aktivirajo imunski sistem, kar na mestu vnetja poveča število tistih krvnih celic, ki jih hiv uporablja za razmnoževanje. Posledično se poveča možnost, da bo hiv te celice našel in jih okužil. Poleg tega vsaka SPO, ki povzroča razjede ali rane (sifilis, herpes), hivu olajša vstop v telo. Tako da osebe, ki imajo klamidijsko vnetje sečnice ali rektuma, okužbo s humanimi virusi papiloma (HPV), gonorejo, sifilis, genitalni herpes ali trihomoniazo, povečujejo tveganje za prenos hiva. Za predstavitev teh okužb, klikni tukaj.

 

Priporočljivo je, da od nezaščitenega spolnega odnosa in do testiranja mine štiri do šest tednov, saj se lahko v prvih treh do šestih tednov pojavi t.i. serokonverzija, ki označuje pojav, ko se v telesu pojavi imunski odziv na hiv. Serokonverzija ima gripi podobne simptome – povečana telesna temperatura, povečane bezgavke, boleče grlo, rdečkasti izpuščaji na koži, bolečine v mišicah in sklepih, driska, glavoboli utrujenosti in izguba teka. Ti simptomi lahko trajajo nekaj dni ali nekaj tednov in jih imenujemo tudi akutni hiv sindrom oziroma akutni retrovirusni sindrom.

Če se pojavita samo eden ali dva od navedenih simptomov, po vsej verjetnosti ne gre za akutni hiv sindrom. Poleg tega noben od teh simptomov sam po sebi ne pomeni, da ima oseba hiv. Samo če se hkrati pojavi več simptomov in če je bila oseba izpostavljena morebitni okužbi, so le-ti morda povezani s hivom.

 

Kdaj se torej testirati?

Da bi bili rezultati testa točni, se mora od morebitne izpostavitve virusu počakati 4 – 6 tednov. Za izključitev vsakršnega dvoma se lahko testiranje – četudi je bil prvi test negativen – ponovi 12 tednov po izpostavitvi. Ta test bo morebitno okužbo pokazal tudi pri osebah, pri katerih je do pojava protiteles prišlo nekoliko kasneje kot pri večini. Testiranje je namreč smiselno v obdobju, ko se protitelesa pojavijo pri večini oseb, kar imenujemo diagnostično okno.

Diagnostično okno pomeni čas od prenosa (npr. nezaščitenega spolnega odnosa) do trenutka, ko lahko s testiranjem dobimo zanesljive rezultate. V tem obdobju je lahko oseba okužena in lahko virus prenaša naprej, a bodo rezultati testa še negativni.

 

Če se oseba, ob upoštevanju diagnostičnega okna, testira več kot enkrat in so bili testi negativni, potem oseba nima hiva. V primeru, da oseba ugotovi, da je hiv pozitivna, to seveda ni pozitivna novica. Se je pa dobro zavedati, da zdravljenje s protivirusnimi zdravili, ki so dandanes na voljo, omogoča hiv pozitivnim osebam običajno življenjsko dobo in kakovostno življenje.

 

Nezdravljen hiv se razvije v aids. Zavedati se moramo, da se posledice okužbe s hivom lahko odrazijo na vseh človekovih organskih sistemih. Pri nezdravljenih osebah se aids v povprečju razvije približno 10 let po okužbi. Okužba s hivom je žal, še vedno kronično obolenje, ki pa ga z discipliniranim jemanjem zdravil in rednimi kontrolami pri specialistih ali specialistkah hiv pozitivne osebe vedno lažje obvladujejo. Zahvaljujoč zdravilom dandanes le redki v Sloveniji zbolijo za aidsom, pa tudi ti se običajno pozdravijo. Praviloma gre za tiste osebe, ki se testirajo zelo pozno, ponavadi leta po okužbi.

 

Zato je pomembno redno testiranje; pri ljudeh, ki redno prakticirajo tvegane spolne prakse, ki povečujejo možnost okužbe s spolno prenosljivimi okužbami, svetujemo testiranje na vsake 6 mesecev, za ostale ljudi pa testiranje na 12 mesecev oziroma od 4 – 6 tednov po tveganem spolnem odnosu.