Spolno prenosljive okužbe

18. maj 2017|Seks|Varna spolnost

Nekatere spolno prenosljive okužbe težko prepoznamo, zato se pogosto zgodi, da nekateri okuženi ali okužene niti ne vedo, da so zboleli/zbolele za njo. Preverite, katere so najbolj pogoste spolne okužbe in kako jih prepoznate.


Preden začnemo z opisi najpogostejših spolno prenosljivih okužb, je pomembno poudariti, da se tveganje za razvoj spolno prenosljivih bolezni poveča s pogostim in naključnim menjavanjem spolnih partnerjev. Tvegani so predvsem spolni odnosi z osebami, ki imajo številne spolne partnerje. Pomembno vlogo pri preprečevanju spolno prenosljivih bolezni ima zaščita s kondomom, ki hkrati ščiti pred neželeno nosečnostjo, ter osebna higiena. Tvegan spolni odnos je vsak, pri katerem pride kri ali sperma ene osebe v telo druge osebe.

 

 

BAKTERIJSKE SPOLNO PRENOSLJIVE OKUŽBE

 

Gonoreja

Bakterijo lahko najdemo v sečnici, na materničnem vratu, v danki, žrelu ali očesni veznici, odvisno od vrste spolnega odnosa.

Vnetje sečnice se pri moškemu pojavi 3 – 7 dni po okužbi in se kaže z gnojnim, rumenkastim ali zelenkastim izcedkom, srbenjem in pekočim uriniranjem. Nezdravljena okužba preide v kronično, pri čemer lahko izcedek popolnoma preneha in se preseli v mehur, prostato in obmodek. Pojavljajo se lahko tiščanje na vodo, boleče erekcije, včasih tudi povišana temperatura. Po nezaščitenih receptivnih analnih spolnih odnosih z okuženim partnerjem se lahko razvije vnetje sluznice danke, lahko se pojavijo krvavi, gnojno-sluzavi izločki iz zadnjika, srbež zadnjika, siljenje na blato itd.

Pri ženskah poteka vnetje sečnice in sluznice materničnega vratu brez izrazitih težav, zato je kronična okužba pogostejša in se lahko razširi na jajcevode in jajčnike. Okužba žrela po receptivnem spolnem odnosu poteka brez posebnih simptomov, lahko pa se razvije vnetje in občutljivost žrela ob požiranju.

 

Klamidijske okužbe

Je okužba sečil, spolovil, danke, izjemoma tudi žrela.

Pri moških se 1 do 3 tedne po okužbi pojavi svetel sluzast izcedek in/ali pekoč občutek v sečnici, ki tudi brez zdravljenja izgine, lahko pa sledi kronično občasno poslabšanje ali vnetje obmodka ali prostate. V primeru okužbe danke se lahko šele čez 6 tednov pojavi krvavo-sluzav izcedek, boleče iztrebljanje, povišana temperatura, ranice v zadnjikovem kanalu, vnetje dimeljskih bezgavk, glavobol in bolečine v sklepih.

Okužba pri ženskah pogosto poteka brez kakršnih koli težav. Okužbe sečnice, nožnice ali materničnega vratu poteka brez posebnih simptomov ali pa obolele ženske izcedka sploh ne opazijo. Nezdravljena okužba se preseli v jajcevode in povzroča neplodnost.

 

Limfogranuloma venerum (LGV)

Gre za bolj nevarno obliko klamidijske okužbe, ki jo povzročajo serotipi L1, l2 in L3. značilni znaki okužbe s povečane in boleče bezgavke v dimljah, ki nezdravljene pogosto vodi v abscese (ognojke) v dimljah, običajno se pojavi od nekaj dni do mesec dni po okužbi. Od 3–12 dni po okužbi se na mestu spolnega stika (zadnjik, nožnica, penis) lahko pojavi boleča razjeda, otečejo bezgavke; v primeru, da je vstopno mesto zadnjik oziroma danka, lahko pride do drisk in do vnetja celotne danke, siljenja na blato, krčev v trebuhu itd. diagnostika je zahtevna, zdravljenje pa dolgotrajno.

Gonorejo in klamidijsko okužbo  lahko učinkovito pozdravimo z ustreznimi antibiotiki. Ker so težave in klinična slika v primeru okužbe sluznice danke podobne kot pri kronični vnetni bolezni, je možno, da bo postavljena napačna diagnoza (s posledično neustreznim zdravljenjem), če zdravnik ne bo pomislil na možnost spolno prenosljive okužbe, zato je nujno, da mu poveste, če ste imeli analne spolne odnose v obdobju pred pričetkom težav.

 

Sifilis

Od okužbe do pojava razjede/ranice na koži in sluznici minejo približno 3 tedni. Neboleča razjeda (trdi čankar)  nastane na mestu okužbe in se lahko pojavi na penisu, na zunanjem spolovilu ženske, v zadnjiku/danki, nožnici/materničnem vratu ali v ustih, odvisno od spolnega odnosa.

Teden dni po pojavu trdega čankarja se v njegovi bližini pojavijo trde, neboleče bezgavke, 8–9 tednov po okužbi otečejo še druge bezgavke, lahko se pojavijo glavobol, povišana temperatura in bolečine v sklepih. Nato se pojavi izpuščaj po trupu in okončinah, pogosto se pojavijo še rdečkasto-rjavi izpuščaji po dlaneh in podplatih. Na sluznicah ali koži spolovila se lahko pojavijo široki kondilomi, ki so zelo kužni. Po 4–5 mesecev po okužbi se lahko pojavi izpadanje las. Po enem letu od okužbe spremembe na koži in sluznicah izginejo in bolezen preide v spečo obliko – pozni sifilis. Čez leta se začnejo pojavljati destruktivne spremembe na koži ali notranjih organih, prihaja do okvar ožilja, srca in živčevja. Sifilis se zdravi z antibiotiki.

 

 

VIRUSNE SPOLNO PRENOSLJIVE OKUŽBE

 

Humani Virusi Papiloma (HPV)

Okužba s humanimi virusi papiloma je najpogostejša spolno prenosljiva okužba. Poznamo nizkorizične HPV, ki lahko povzročijo nastanek anogenitalnih bradavic – kondilomov, in visokorizične HPV, ki lahko povzročijo predrakave in rakave spremembe zadnjika in spolovila.

Anogenitalne bradavice so izrastki, ki se pojavijo v okolici zadnjika, v zadnjikovem kanalu, na glavici moškega spolnega uda, na mošnji, notranji strani stegen, na sramnih ustnicah, v nožnici, na materničnem vratu, redkeje v ustni votlini, žrelu ali na glasilkah.

Te bradavice so mehkejše in bolj gladke kot bradavice drugje po telesu. Glavni način prenosa okužbe so spolni stiki (analni, vaginalni, oralni). Redkeje je prenos mogoč preko brisač, obleke, spolnih objektov okuženega ali celo pri porodu. Kondilomi se pojavijo le pri nekaj odstotkih okuženih, predrakave spremembe pa še bistveno redkeje.

Od okužbe do pojava kondilomov lahko mine nekaj tednov ali pa leto in več. Dejavniki, kot so večje število spolnih partnerjev, kajenje in okuženost z drugimi SPO (npr. HIV), povečujejo tveganje za okužbo, vendar večina okužb s HPV ne povzroča težav in mine sama od sebe v letu ali dveh. Kondilome je treba odstraniti, saj se lahko nekatere redke oblike tudi maligno (rakavo) spremenijo. Če se kondilomi pojavijo v okolici zadnjika, je nujen pregled zadnjikovega kanala, pri ženski pa tudi nožnice in materničnega vratu.

 

Herpes simpleks virus 1 in 2 (HSV 1 in 2)

Herpes simpleks virus 2 (predvsem na spolovilu in anusu) in herpes simpleks 1 (predvsem na ustnicah in v ustih) sta najpogostejša povzročitelja razjed in ranic na spolovilu in zadnjiku. HSV 2 in HSV 1 lahko povzročita pojav drobnih mehurčkov s prozorno tekočino na penisu in anusu. Predhodno je pogosto navzoče zbadanje, koža je lahko nekoliko pordela. Mehurčki se v nekaj dneh predrejo, nastanejo razpokice in kraste. Bolniki lahko imajo povišano temperaturo in bolečine v obolelem predelu, otečejo lahko dimeljske bezgavke itd. od spolnega stika do pojava bolezni lahko mine od 3–9 dni. Videz obolele kože ob vhodu v zadnjik je lahko zelo neznačilen, zato je treba zdravnika opozoriti, da ste imeli analne spolne odnose ali da vam je partner/partnerica poljubljal/a zadnjik, saj boste sicer prejeli napačno zdravilo (bodisi mazilo proti glivicam, kortikosteroidno mazilo ali celo mazilo proti hemoroidom).

 

Virus človeške imunske pomanjkljivosti (HIV)

Virus HIV se nahaja v telesnih tekočinah. V krvi, spermi, predsemenski tekočini, izločkih nožnice/materničnega vratu in v materinem mleku se nahaja v takšni količini, da je okužba možna ne le pri vaginalnem in analnem seksu, temveč tudi pri oralno-genitalnem odnosu.

V slini, solzah in seču se nahaja v bistveno manjši količini, zato po do zdaj znanih podatkih tovrstna okužba ni zabeležena. Nevarnost za prenos virusa z omenjenimi telesnimi tekočinami bi obstajala le v primeru, da se v njih nahaja kri. HIV se ne prenaša s poljubljanjem, objemanjem, pitjem iz iste skodelice, s souporabo posteljnine ali brisače.

Pri 50–90% okuženih se prvi simptomi in znaki okužbe s HIV-om pokažejo kot akutni HIV-sindrom. Od rizičnega dogodka do pojava akutnega HIV-sindroma običajno mine en teden do šest tednov. Težave, ki jih navajajo okuženi, so lahko zelo različne, od blagih, podobni prehladu z otečenimi bezgavkami, do srednje težkih, podobnih gripi, razvije pa se lahko tudi vnetje možganskih ovojnic itd. najpogosteje imajo bolniki povišano temperaturo, se potijo, bolijo jih mišice, povečajo se jim bezgavke, navajajo slabost, lahko imajo tudi drisko, pogosto se pojavijo rdečkasti izpuščaji in ranice na koži, v ustih ali zadnjiku. V 2–4 tednih večina težav izzveni, utrujenost pa lahko traja še mesece. Sledi lahko večletno obdobje, ko je okuženi brez težav. Nekoliko pogostejše so lahko glivične okužbe, določene kožne težave, povečane bezgavke pa lahko ostanejo še iz obdobja akutnega HIV-sindroma. Vendar pri nezdravljenih nezadržno propada imunski sistem, zato se vse pogosteje pojavljajo številne infekcije in obolenja, ki bi pri zdravih osebah potekale bistveno laže ali pa se obelenje sploh ne bi razvilo. Kožne težave se poslabšajo (izpuščaji, razjede, ponavljajoči se herpes, glivične okužbe ustne votline, spolovila itd.), zelo pogosti so kondilomi (anogenitalne bradavice) zadnjika in spolovila, pojavljajo se atipične pljučnice, hujšanje, driske in rakava obolenja, okvare živčevja in v končni fazi popolna shujšanost, napredovanje rakavih obolenj in demenca. Pri nezdravljenih se aids običajno razvije približno 10 let po okužbi s HIV-om.

Z zgodnjo diagnostiko HIV okužbe in sodobnim zdravljenjem – visoko aktivna antiretrovirusna terapija (HAART) – se v zadnjih letih uspešno ohranja zadovoljiv imunski sistem, saj se s kombinacijo zdravil zavira razmnoževanje virusa in s tem omogoča kvalitetnejše življenje. Dejstvo je, da je aids praviloma smrtna bolezen in da cepiva proti virusu HIV ni.

 

Hepatitis A

Glavni prenos je fekalno-oralen (z okuženo vodo ali hrano), spolni način prenosa pa predstavlja analno-oralni stik. Od okužbe do prvih znakov bolezni mine 2 do 6 tednov, vendar pogosto le z blagimi znaki brez evidentne zlatenice (utrujenost, zmanjšan apetit, boleč trebuh itd.). v predzlateničnem obdobju se pojavijo gripi podobne težave, bruhanje, tiščanje pod desnim rebrnim lokom, driska. Sledi zlatenica, ki traja 1 do 3 tedne. Mogoče je cepljenje.

 

Hepatitis B

Se nahaja v telesnih tekočinah (sperma, kri, slina, vaginalni izločki, urin,mleko), zato je prenos mogoč pri nezaščitenih analnih in vaginalnih spolnih odnosih in pri oralno-genitalnem seksu. Prenos je možen tudi pri stiku sline okuženega s sluznico zdrave osebe pri poljubljanju in prek skupne uporabe predmetov (zobna krtačka, jedilni pribor, brisača itd.). Prav tako je mogoča okužba ob menjavi igel za injiciranje drog. Znaki so podobni kot pri hepatitisu A, le da je trajanje bolezni daljša, in lahko preide v kronično obliko, ki privede do jetrne ciroze in karcima jeter. Mogoče je cepljenje.

 

Hepatitis C

Se nahaja v telesnih tekočinah, vendar je tveganje za okužbo pri spolnih odnosih bistveno manjša kot pri hepatitisu B. V bistvu se prenaša pri stiku krvi okuženega in krvi neokuženega (npr. injiciranje drog z isto iglo, snifanje), lahko pa tudi pri grobih nezaščitenih oblikah analnega seksa (npr. skupinski fisting, souporaba iste spolne igrače), kjer lahko pride do krvavitev pri obeh partnerjih. Akutna okužba v večini primerov poteka brez znakov, sicer so pa podobne kot pri hepatitisu B. Pogosto se pojavi utrujenost in depresija, pri kronični obliki pa lahko privede do jetrne ciroze in raka jeter. Ni cepljenja, je pa mogoče zdravljenje.

 

 

GLIVIČNE OKUŽBE SPOLOVIL IN ZADNJIKA

 

Kandidoza

Candidoza albicans je najpogostejša glivična spolno prenosljiva bolezen. Koža glavice in/ali kožice penisa, zadnjika ali sluznica nožnice je lahko pordela, peče, srbi, pokrita je z belkasto oblogo, prisoten je lahko vodeno-bel izcedek (iz nožnice ali zadnjika). Glivice se pogosteje razbohotijo in začnejo povzročati težave po daljši uporabi antibiotikov ali pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Večinoma pomaga ustrezno mazilo, predpiše pa se lahko tudi zdravilo v obliki tablet.

 

 

DRUGE SPOLNO PRENOSLJIVE OKUŽBE

 

Trihomoniaza

Okužbo povzroča bičkar Trichomonas vaginalis. Polovica okužb poteka brez znakov in simptomov, sicer pa se pri ženski 4 do 28 dni od okužbe pokaže rumenkasto-zelenkast izcedek neprijetnega vonja, lahko tudi srbenje, pekoči občutki ali bolečina v področju spolovila. Pri moškem so znaki manj izraziti, lahko je penast ali gnojen izcedek iz sečnice in pekoč občutek pri uriniranju. Pri večini moških okužba izzveni brez zdravljenja, kar pa ne velja za ženske. Okužba se prenaša predvsem med heteroseksualnimi pari in med ženskami, ki imajo spolne odnose z ženskami, predvsem prek izmenjave spolnih pripomočkov. Okužbo pozdravimo z ustreznim antibiotikom.