»Čist kokain? Eh, saj nismo v Kolumbiji…«

22. november 2017|Droge|Zmanjševanje tveganj

V zadnjih letih čistost substanc po Evropi raste, kljub temu pa se še vedno zasledi prepričanje, da so substance močno namešane in »švoh«. Namen članka je razbijanje zgornjega mita in nagovarjanje k zmernem doziranju, še posebej ob prvi uporabi na novo kupljene substance.


Kokain je najpogosteje uporabljen prepovedan stimulans v Evropi. V večini je pridelan v laboratorijih v odročnih predelih Kolumbije, od koder preko različnih transportov pride do Evrope in Slovenije. V najčistejši obliki je bel prašek, ki mu na poti do končnega uporabnika za povečanje mase primešajo razne škodljive (fenacetin, levamisol) in neškodljive (soda bikarbona, laktoza) snovi za telo.

Ker droga prepotuje dolgo pot preden pride do kupca, se le-ta ustavlja pri različnih prekupčevalcih, ki drogo redčijo in s tem pridobivajo na količini in izgubljajo na čistosti, zatorej velja, da slabše prime. V zadnjih nekaj letih pa smo priča drugačnemu trendu, ko priljubljenost in čistost klasičnih drog narašča. Prepričanje iz preteklega obdobja, da en ekstazi vsebuje zelo malo MDMA-ja, ali da je kokaina v najboljšem primeru le nekaj procentov čistega, pa postaja vedno večji mit.

 

Povprečna čistost kokaina v Sloveniji je 69,7% (podatki se nanašajo na leto 2016; minimalna vsebnost kokaina je bila 9,2% in maksimalna 90,5% v 172-ih vzorcih) - ostalo so primesi.

V spodnji tabeli so prikazane statistike zaseženih vzorcev kokaina v Sloveniji v zadnjem desetletju, analize pa so bile opravljene v nacionalnem forenzičnem laboratoriju. Le-te nazorno prikazujejo trend rasti čistosti oz. potentnosti substanc.

 

Povprečne koncentracije kokaina v obdobju 2006–2016

Vir: MNZ, GPU, Nacionalni forenzični laboratorij.

Po eni strani so ti podatki dobri za uživalce drog, saj pričajo o dejstvu, da so substance bolj »čiste«. Po drugi strani pa se s čistostjo in potentnostjo substanc veča tudi nevarnost prekomerne uporabe, zasvojenosti in predoziranja (kar velja še posebej v primeru kokaina).

Podatki pravijo, da je treba doze prilagoditi. Višanje doz ne prinaša nujno sorazmerno večjega užitka, nedvomno pa veča toleranco in riziko za neželene posledice, ki so lahko zelo neprijetne in nevarne. Kokain nosi velik zasvojitveni potencial – zgovorno je tudi dejstvo, da je ta substanca najpogostejši vzrok za iskanje pomoči v DrogArtovi svetovalnici. Na splošno je to nevarna in za telo zelo naporna substanca, zlasti za kardiovaskularni sistem. Povzroča krčenje žil, ki prehranjujejo srčno mišico, hkrati viša pritisk in srčni utrip. Poleg tega viša telesno temperaturo in s tem poveča možnost tvorbe krvnih strdkov. Vse to lahko ob redni ali prekomerni uporabi pripelje do srčnih deformacij in infarkta.

 

Ker se ob nakupu ne ve odstotek čistega kokaina v snovi, se priporoča, da se dozo zmanjša ter se med ponovnim odmerkom počaka najmanj 1-1,5 ure. Ob neprevidnem doziranju je izpostavljenost za nastanek težav še večja.

 

Več o splošnih informacijah glede kokaina in mešanja najdeš na povezavi.

Kljub zgoraj navedenim podatkom se pojavljajo bolj ali manj nevarni substituti za klasične droge in/ali nevarne psihoaktive primesi. Uživanju neznanih substanc in nevarnih primesi se lahko izogneš s pravočasnim testiranjem, ki se na različnih točkah po Sloveniji opravlja povsem anonimno in brezplačno! Več o testiranju na POVEZAVI.